“To so osebe, ki bi že morale biti cepljene. Umiranje zaradi covida-19 v tej populaciji v današnjem času v Sloveniji ni razumljivo in ni potrebno, saj bi se vsak lahko pravočasno zaščitil s cepljenjem, če bi za to izkazal interes oz. če bi se želel,” je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 povedala Beovićeva, ki vodi svetovalno skupino za cepljenje proti covidu-19 pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Infektologinja je dodala, da so neželeni učinki po cepljenju proti covidu-19 resda lahko neprijetni, izjemoma so lahko tudi nevarni. A ti nevarni neželeni učinki so posebej redki v starostnih skupinah, ki so zaradi covida-19 najbolj ogrožene.

“Za starejše od 50 let glede cepljenja proti covidu-19 ni prav nobene dileme – cepivo je treba dobiti čim prej, vprašanje izbire cepiva je popolnoma odveč,” je dejala.

Po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja je bilo v zadnjem tednu v domovih za starejše 28 stanovalcev in 18 zaposlenih s potrjeno okužbo. Gre za stanovalce v domovih v Trbovljah, Domžalah in ljubljanskih Fužinah. Velika večina okuženih se počuti dobro in imajo le blage simptome bolezni oz. jih sploh nimajo.

Zato je še enkrat izrazil podporo cepljenju proti covidu-19 kot strategiji boja proti novem koronavirusu, ki naj bi nam s poletjem omogočila novo normalno življenje.

Po besedah Beovićeve se je uvrstitev stanovalcev v domovih za starejše in starostnikov med prednostne skupine za cepljenje izkazalo za zelo smiselno potezo, saj so s tem skorajda povsem prekinili zbolevanje v domovih.

Posamezni izbruhi so posledica tega, da cepivo ni 100-odstotno učinkovito, kar je problem ob slabi kolektivni precepljenosti. Tako so se okrbovanci okužili od tistih, ki niso bili cepljeni in so bili z njimi v stiku. Je pa zaradi cepljenja proti covidu-19 zelo upadla umrljivost zaradi covida-19 v tej skupini prebivalstva, presežne umrljivosti v tej skupini ljudi več ni.

S prvim odmerkom je bilo v Sloveniji doslej cepljenih 20 odstotkov prebivalstva, med regijami se ta delež razlikuje od 18 do 23 odstotkov, kar je po besedah Beovićeve podobno kot v drugi državah EU. V EU je bilo povprečno z enim odmerkom cepljenih 26 odstotkov ljudi, nekatere države pa zelo izstopajo, denimo Madžarska s 44 odstotki.

Opozorila je, da je za zaščito ljudi pred covidom-19 že zelo pomemben prvi odmerek. Številne države so se zato odločile, da čim več ljudi cepijo s prvim odmerkom in so zato zamikale za nekaj tednov drugi odmerek.

Pri cepivu AstraZenece prvi odmerek ščiti pred boleznijo v 70 odstotkih, pri mRNK cepivih (Pfizer in Moderna) pa v 80 odstotkih. Prvi odmerek cepiva AstraZenece popolnoma ščiti pred težjim potekom covida-19, pri mRNK cepivih v 76 odstotkih.

Ob tem je sporočila podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da je za maj in junij predvidena dobava 465.000 odmerkov cepiva AstraZenece. To sicer še ni dokončno potrjeno, prav tako še niso znani datumi dobav. Popoldne se pričakuje dobava 69.000 odmerkov cepiva tega proizvajalca.

Tako bo cepiva AstraZenece po besedah Beovićeve na voljo tudi v prihodnjih dveh mesecih, “vsaj v taki količini, ki bi bila potrebna za drugi odmerek, verjetno pa še precej več”.