Na povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije vplivajo spremembe v izkoriščanju teh virov in končni porabi energije. V letu 2018 je delež v končni porabi energije v Sloveniji znašal 21,15 odstotka, kar je bilo 3,85 odstotka manj, kot znaša ciljni delež za leto 2020, ocena za leto 2019 pa kaže na 3,15-odstotni zaostanek za ciljnim deležem, ki ga v letu 2020 ne bo mogoče nadomestiti.

Dejanska proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je sicer, kot so še dodali, precej odvisna od vremenskih dejavnikov, predvsem od hidroloških razmer pri proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah in osončenosti, ki vpliva na proizvodnjo v sončnih elektrarnah.

Sektorski ciljni delež obnovljivih virov energije je bil presežen le v porabi energije za ogrevanje in hlajenje, kjer je bil leta 2018 dosežen 31,61-odstotni delež v končni porabi energije sektorja, ocenjeni delež za leto 2019 pa znaša 31,89 odstotka.

Napredek Slovenije pri doseganju ciljnega deleža obnovljivih virov v končni porabi energije je po oceni Agencije za energijo primerljiv s povprečjem v EU, razlika do ciljnega deleža pa Slovenijo uvršča med države, ki zaostajajo za povprečjem. Delež se je sicer med letoma 2005 in 2018 povečal za 3,67 odstotka.

Posamične članice EU imajo sicer različne cilje za leto 2020. Ti cilji upoštevajo različna izhodišča posamičnih držav, njihov potencial za obnovljive vire ter gospodarsko stanje.

Obnovljivi viri energije zadevajo tri področja: električna energija, ogrevanje in hlajenje ter promet. Od države članice je odvisno, kako se bo odločila porazdeliti povečanje uporabe obnovljive energije v vsakem od teh sektorjev, da bo dosegla zastavljene cilje.

Med članicami EU je 12 držav že doseglo ali preseglo nacionalne cilje za 2020. To so Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Ciper, Finska in Švedska.