Ob upoštevanju nacionalnega prispevka v okviru kohezijske politike ter najmanj 1,5-kratnega prenosa sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj oziroma socialnega sklada za vsak evro iz sklada za pravičen razvoj je celotna ocena financiranja za Slovenijo na podlagi sklada 327 milijonov evrov, za celotno EU pa 31 milijard evrov.

Ob upoštevanju še drugega in tretjega stebra mehanizma za pravičen prehod, torej poleg sklada še sredstev v okviru programa InvestEU in Evropske investicijske banke (EIB), pa je bruseljska okvirna ocena naložbenega potenciala za Slovenijo na podlagi predloga razreza 1,2 milijarde evrov, za celotno EU pa 105 milijard evrov.

Komisija predloga razreza uradno še ni objavila. Prav tako še ni dogovora o teh dodatnih 7,5 milijarde evrov v okviru večletnega proračuna unije za obdobje 2021-2027. To je za zdaj le predlog.

Za vsak evro iz sklada bo morala regija iz svoje kohezijske ovojnice sama prispevati najmanj 1,5-krat toliko in največ trikrat toliko. Temeljna logika je, da je prispevek regije sorazmeren z njeno razvitostjo. Revnejše naj bi torej prispevale manj, razvitejše več.

Denar iz sklada bo namenjen zlasti prezaposlovanju delavcev v teh regijah in ustvarjanju novih delovnih mest. Prednost naj bi torej imele regije z močno industrijsko zgodovino in močnim rudarstvom.

Ta mehanizem je treba videti kot “ogromen stroj za ustvarjanje delovnih mest za prihodnost”, je v torek ponazoril evropski komisar za proračun Johannes Hahn.

V komisiji navajajo pet meril za razdelitev 7,5 milijarde evrov, ki se nanašajo na intenzivnost izpustov toplogrednih plinov na regionalni ravni, število zaposlenih v industriji v tej regiji in v premogovništvu ter proizvodnjo šote in naftnega skrilavca.

Financiranje projektov v povezavi z jedrsko energijo je iz mehanizma za pravičen prehod izključeno.