Z razvojem interneta stvari – vsakodnevnih naprav, povezljivih s spletom – na trg prihajajo tudi igrače, ki zaradi povezljivosti s spletom omogočajo dodatne funkcionalnosti. Tako naj bi omogočale večjo interaktivnost, celo možnost pogovora z otroci, a potrošniške organizacije skrbi to, da omogočajo tudi velik poseg v zasebnost otrok.
Takšne igrače lahko snemajo pogovore z otroci in to pošiljajo na strežnike podjetij, ki razvijajo orodja za interaktivnost, kot je prepoznava govora. Pogoji uporabe igrač, kot sta lutka My Friend Cayla in inteligentni robot i-QUE, pa tem podjetjem omogočajo zelo široko uporabo pridobljenih podatkov, med drugim jih lahko delijo s tretjimi osebami, opozarjajo potrošniške organizacije.
Obenem pametne igrače pogosto omogočajo enostavno povezljivost z drugimi pametnimi napravami, kar pa lahko zaradi pomanjkljivih varnostih protokolov omogoča neznancem zvezo do igrač brez samega fizičnega dostopa in tako možnost komunikacije z otroci.
Kot so zapisali v ZPS, je “v obdobju obdarovanja pomembno opozoriti na sporne značilnosti pametnih igrač, ki bodo v prihodnosti skoraj gotovo postale zanimive in uporabne tudi za slovenske otroke”. Zveza se je zato pridružila kampanji Evropske potrošniške organizacije BEUC na temo pametnih igrač.
V ZPS potrošnikom svetujejo upoštevanje nekaterih varnostnih napotkov pri nakupu takšnih igrač, predvsem tega, da dobro preberejo pogoje uporabe in določila glede varovanja osebnih podatkov ter preverijo, ali igrače zagotavljajo varno povezavo s spletom oz. z drugimi napravami. Dodatno svetujejo, da so starši pozorni na osebne podatke, ki so potrebni za registracijo pred uporabo igrače.
“Glede na to, da se otroci radi navežejo na svoje igrače, je zelo verjetno, da jim na ta način zaupajo tudi skrivnosti, ki jih drugim osebam ne bi. Ta občutljiva vsebina se po strežniku na strani proizvajalca posreduje tudi nedoločenim tretjim osebam, ki jo lahko uporabijo za namene trženja brez izrecne privolitve uporabnika,” še opozarjajo v ZPS.
Pri informacijskem pooblaščencu pa so na vprašanja STA poudarili, da je v primeru pametnih igrač primerno najprej ukrepati preventivno in osveščevalno.
“Samo dejstvo, da neka oprema omogoča zbiranje osebnih podatkov in njihovo posredovanje v tujino, še ne pomeni, da je njena prodaja z vidika varstva osebnih podatkov sporna, je pa seveda to sporno takrat, ko pride do dejanske uporabe in obdelave osebnih podatkov,” so pojasnili.
Upravljavci, ki so zavezani k spoštovanju evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, morajo staršem zelo jasno predstaviti, kateri osebni podatki bodo zbrani, za katere namene in komu bodo dani na voljo. Takšne igrače bi morale še imeti možnost izklopa določenih funkcionalnosti, kot je zvočno ali slikovno snemanje, in brisanja že zbranih podatkov.
Evropska potrošniška organizacija BEUC je prejšnji teden prek nacionalnih potrošniških organizacij v številnih evropskih državah, kjer se pametne igrače prodajajo, sprožila postopke proti več proizvajalcem zaradi kršitev zasebnosti in zakonov za zaščito osebnih podatkov.
Tudi številne potrošniške organizacije v ZDA so začele ukrepati proti takšnim igračam. “Otroci so pri igranju s takšnimi igračami izpostavljeni stalnemu nadzoru, za takšne igrače pa ne veljajo nobeni uporabni standardi varovanja osebnih podatkov. Zato predstavljajo zelo realno grožnjo za varnost otrok v ZDA,” je zapisal konzorcij organizacij, zbran okoli ameriškega Informacijskega centra za elektronsko zasebnost EPIC.
