“Padec bruto domačega proizvoda (BDP) bo v Sloveniji po osnovnem scenariju nižji, kot ga za evrsko območje napoveduje Evropska centralna banka (ECB). Ta za letos evrskemu območju napoveduje 8,7-odstoten padec BDP. Rast območja naj bi prihodnje leto dosegla 5,2 odstotka, leta 2022 pa 3,3 odstotka,” je na današnji novinarski konferenci povedal viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško.
Kot je pojasnil, osnovni scenarij upošteva protikoronske ukrepe, ki so manj strogi, in to, da bo kriza trajala do sredine prihodnjega leta, ko naj bi našli medicinsko rešitev. Za Slovenijo v tem scenariju “pozitivni učinki pretehtajo negativne učinke bolj strogih omejevalnih ukrepov in relativno visokega deleža turizma”, je dejal.
Pomemben učinek za napoved gospodarske aktivnosti imajo ukrepi domače fiskalne politike, ki ob ugodnih pogojih financiranja, ki jih zagotavlja spodbujevalna denarna politika ECB, blažijo krčenje gospodarske aktivnosti. Brez njih bi bil padec gospodarske rasti še za okoli tri odstotne točke večji, je povedala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten.
Pri izdelavi napovedi je Banka Slovenije sledila pričakovani stabilizaciji razmer v evrskem območju in razmeroma ugodni oceni rasti tujega povpraševanja. To bo bistveno za izvozno usmerjen del slovenskega gospodarstva, ki je močno vpet v mednarodne trgovinske in dobavne verige. Na drugi strani bodo razmere doma v precejšnji meri odvisne od učinkovitosti ukrepov vlade za stabiliziranje razmer na trgu dela.
Na trgu dela Banka Slovenije pričakuje poslabšanje razmer. Zaposlenost se bo letos po šestletnem obdobju rasti zmanjšala za 1,9 odstotka, stopnja brezposelnosti pa bo narasla na šest odstotkov. “Sprejeti interventni ukrepi bodo ublažili posledice epidemije na trgu dela, saj bosta po ocenah zaradi njih padec zaposlenosti in porast stopnje brezposelnosti manjša za približno tretjino,” je dodala. V prihodnjih dveh letih pričakujemo postopno izboljševanje razmer tudi na trgu dela.
Letos se pričakuje globok padec zasebne potrošnje. Ta naj bi letos upadla za 6,6 odstotka, prihodnje leto pa se povečala za 4,4 odstotka. Gospodinjstva se bodo ob negotovih razmerah na trgu dela in upoštevanju večjega socialnega distanciranja obnašala previdneje in povečevala previdnostno varčevanje. V Banki Slovenije pričakujejo zlasti padec prodaje avtomobilov, manjše pa bo tudi povpraševanje po storitvah, ki zahtevajo neposrednejši fizični stik.
Upad naročil in prekinitev dobavnih verig bosta močno vplivala na investicijske odločitve podjetij. Te bodo odvisne zlasti od stopnje poslabšanja njihovega likvidnostnega položaja, ki jo lahko omili garancijska shema države. Zaradi velikega upada zaupanja v gospodarstvu in številnih negotovosti se bodo podjetja odločala za prelaganje investicij v naslednja leta, kar se bo letos odrazilo v globokem padcu predvsem investicij v opremo in stroje, v naslednjih letih pa v njihovi zmerni rasti.
Ob tem bo padec povpraševanja v vseh pomembnejših trgovinskih partnericah letos močno zmanjšal tudi obseg menjave s tujino, ki pa se bo, skladno s predpostavko o rasti tujega povpraševanja, v naslednjih letih postopoma okrepila.
Cene življenjskih potrebščin bodo letos stagnirale. Inflacijo nižajo predvsem cene energentov. Deflacijo bo preprečila predvsem rast cen hrane zaradi višjih svetovnih cen prehrambnih surovin in ovir v trgovinski menjavi. Ob negotovih razmerah na trgu dela bo močno upadlo domače povpraševanje, deflacijski pritiski pa bodo izvirali tudi iz zunanjega okolja. Skladno v prihodnjih dveh letih pričakujejo krepitev inflacije, ki pa ne bo dosegla ravni pred epidemijo.
V obdobju napovedi bo država beležila javnofinančni primanjkljaj, ki bo letos še posebej izrazit, saj naj bi presegel osem odstotkov BDP. Ta bo nastal kot posledica zmanjšanja prihodkov zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in precejšnjega krčenja BDP ter sprejetih ukrepov za blažitev posledic epidemije, ki pretežno pomenijo večje izdatke države. Zaradi začasne narave ukrepov pričakujejo, da se bo fiskalni položaj države v naslednjih letih nekoliko izboljšal, vendar bo primanjkljaj v obdobju napovedi ostal razmeroma visok. Po ocenah Banke Slovenije bo dolg letos narasel na 82,3 odstotka BDP.
Fiskalni ukrepi za blažitev posledic koronavirusa oz. trije protikoronski paketi naj bi po ocenah Banke Slovenije znašali pet odstotkov BDP. Ti blažijo padec gospodarske aktivnosti, za katero je Banka Slovenije izdelala tudi alternativna scenarija, in sicer blažjega in ostrejšega. Po prvem bi se gospodarska aktivnost letos skrčila za manj kot štiri odstotke, po drugem pa za približno 10 odstotkov.
