Poraba dušikovega rastlinskega hranila (N) se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 zmanjšala za 4,3 odstotka, fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) za 2,9 odstotka, kalijevega rastlinskega hranila (K2O) pa za 1,5 odstotka.

Po oceni statističnega urada je bilo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi lani v primerjavi z letom 2015 porabljenih v povprečju za pet odstotkov manj mineralnih gnojil, glavnih rastlinskih hranil pa za 3,6 odstotka manj.

Tokrat se je na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi najbolj zmanjšala povprečna poraba dušikovega rastlinskega hranila (N), in sicer za 4,3 odstotka, in je znašala okoli 57 kilogramov na hektar. Povprečna poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) na hektar je znašala 19 kilogramov na hektar, kar pomeni da je bila za tri odstotke manjša kot v letu 2015. Povprečna poraba kalijevega rastlinskega hranila (K2O) iz mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi je znašala okoli 24 kilogramov na hektar in je bila skoraj enaka ocenjeni povprečni porabi v letu 2015.

Statistiki menijo, da je bila nekoliko manjša poraba mineralnih gnojil in s tem tudi glavnih rastlinskih hranil iz teh gnojil posledica zmanjšanja površine, posejane s strnimi žiti, in opustitve gnojenja tistih sadovnjakov in vinogradov, ki jih je spomladi lani prizadela pozeba.

Promet z mineralnimi gnojili na domačem trgu se sicer še naprej povečuje. Velike količine uvoženih mineralnih gnojil (uree, kana, npk gnojil) so lani vplivale na znižanje cen teh gnojil, kar so kmetijska podjetja izkoristila in povečala lastne zaloge, še navaja statistični urad.