Za slovensko oljkarstvo so značilna majhna kmetijska gospodarstva in razdrobljenost oljčnikov. V povprečju so oljčniki majhni, veliki le 0,3 hektara, le štirje odstotki oljčnikov je večjih od enega hektara. Ta majhnost kmetijskih gospodarstev in razdrobljenost ter nerešena lastništva zemljišč predstavljajo omejujoče faktorje za razvoj oljkarstva, so danes v Šempetru pri Gorici pojasnili predstavniki Zveze društev oljkarjev Slovenije in Biotehniške šole Šempeter pri Gorici.
Na trg prihaja vse več kakovostnega, a cenejšega oljčnega olja iz tujine. Pojavljajo se tudi že prvi primeri opuščanja pridelave oljk, saj posamezni pridelovalci, ki nimajo osvojenega trga ugotavljajo, da je lahko gojenje oljk nerentabilno.
V Sloveniji je v register živilskih obratov vpisanih le 36 oljarn za oljčno olje, neregistriranih je še približno 30. Kot so izpostavili na novinarski konferenci, bi z uvajanjem izboljšav pri predelavi in postavitvijo polnilnih linij za oljčno olje lažje dosegali višjo kakovost olja in omogočili primerno ponudbo olja za trg.
Slovenska oljčna olja so višje kakovosti, kot so ponavadi uvožena. V Sloveniji je na hektaru zasajenih med 200 in 300 oljčnih dreves, v Španiji pa je v enem oljčniku zasajenih tudi do 1000 dreves. Pridelava oljk je zato bistveno drugačna od slovenske, temu primerna je tudi kakovost oljčnega olja.
Ob splošnemu pojavu spreminjanja podnebnih razmer (višje temperature, več sušnih obdobij, razporeditev padavin neugodna za rast in rodnost oljk) se je tudi v oljkarstvu že pojavila potreba po prilagoditvi tehnologije pridelave oljk tem spremembam, kot tudi po upravljanju in obvladovanju tveganj.
Ena od možnosti prilagoditve tehnologije temu pojavu je namakanje. Vendar so namakalni sistemi postavljeni le na 15 hektarih oljčnikov na 37 kmetijskih gospodarstvih.
Letošnja letina oljk na Primorskem bo enaka lanski, po besedah predsednika Zveze oljkarskih društev Slovenije Mirana Adamiča za 20 odstotkov nižja od pričakovane zaradi vremenskih razmer v letošnjem letu. Nad kakovostjo pa se ne morejo pritoževati.
V Goriških Brdih in na Goriškem so z obiranjem letošnjega pridelka že zaključili, prav tako so svoje delo opravile tudi oljarne. V Slovenski Istri pa prav v teh dneh zaključujejo z obiranjem oljk.
