Skozi trško jedro Dravograda gre vsak dan od 1200 do skoraj 3000 vozil v eno smer, od tega je 30 odstotkov težkih tovornih vozil, kažejo podatki, ki jih je na novinarski konferenci na podlagi podatkov prikazovalnika hitrosti predstavil predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Dravograd Ferdo Abraham. Ob tem je postregel še s podatkom, da so na letošnji prvi šolski dan med drugim v eni uri našteli 58 tovornjakov.
Tako velik promet poslabšuje življenje v dravograjskem trgu, ogroža varnost občanov, predvsem najmlajših, saj sta v trgu šola in vrtec, hkrati uničuje komunalno infrastrukturo in onemogoča razvoj trškega jedra, pa je izpostavil podžupan Občine Dravograd Anton Preksavec.
Dravograjska obvoznica je predvidena tudi kot navezovalna cesta na prihodnjo tretjo razvojno os, postopki za njeno umeščanje v prostor pa so že stekli. V nedavno ustanovljeni Civilni iniciativi za obvoznico Dravograd pričakujejo, da bo državni prostorski načrt za hitro cesto mimo Dravograda – s čimer bo umeščena tudi dravograjska obvoznica – sprejet do konca leta 2020, nato bi se obvoznica sprojektirala v letu 2021 in zgradila do leta 2025, je povedal član iniciative Rok Kotnik.
Glede projektiranja pa je že nekaj časa predvideno, da se bo dravograjska obvoznica, tako kot južna slovenjgraška obvoznica, projektirala ob podpori evropskih sredstev, in sicer na podlagi aktualnega dogovora za razvoj regije, a pri tem dravograjsko občino še bolj kot slovenjgraško lovijo roki za črpanje predvidenih sredstev.
Dravograjska civilna iniciativa, ki bo začela v podporo svojim aktivnostim kmalu zbirati podpise, si med drugim prizadeva tudi za preučitev dodatnih tras za obvoznico in kot možno predlaga tudi severno obvoznico, ki bi se navezala na Dravsko dolino. Prizadevala si bo tudi za to, da bi se vključila v koordinacijski odbor za spremljanje izgradnje tretje razvojne osi.
S podobnimi težavami zaradi prometa kot v Dravogradu se soočajo tudi v sosednjem, devet kilometrov oddaljenem Labotu, kamor promet vodi prek mejnega prehoda Vič. Tam si za izgradnjo obvoznice prizadevajo od leta 2004, prve konkretnejše odzive deželne vlade pa so dobili šele nedavno, potem ko so opozorili na konkretne načrte Slovenije glede gradnje tretje razvojne osi, so predstavniki iniciative in občine povedali danes na skupni novinarski konferenci ob mejnem prehodu Vič.
Težave v Labotu povzroča že lokalni promet, tranzitni ga še poslabšuje, je opozoril član iniciative Gerald Hartman. Župan Labota Josef Ruthardt pa izpostavil, da se bodo prometni tokovi skozi Labot ob dokončanju železniške postaje v Šentpavlu v Avstriji in ob izgradnji tretje razvojne osi v Sloveniji še okrepili.
Zato čimprejšnji odziv svoje države ter “jasne in sprejemljive rešitve za obvoznico” pričakuje tudi labotska civilna iniciativa, prebivalci na obeh straneh meje pa opozarjajo, da so vlaganja države v cestno infrastrukturo nujna za ohranitev in nadaljnji razvoj obmejnega območja.
