Slovenija je po znatni rasti v lanskem letu letos ohranila zadovoljivo raven prilagajanja, ki je bila precej nad povprečjem območja z evrom, so zapisali raziskovalci organizacije Lisbon Council in nemške banke Berenberg.

“Kljub temu, da se je uspela izogniti nadzoru trojke, se je Slovenija podala na impresivno pot prilagajanja in reform. Nekoč počasno uvajanje sprememb se je pospešilo, je pa kljub temu ta tempo precej počasnejši kot v državah, ki so bile pod nadzorom trojke,” so zapisali.

Medtem ko zunanje prilagajanje poteka dobro, bi morala Slovenija pri fiskalnem prilagajanju storiti več, da bi bil njen javnofinančni položaj trajen, so raziskovalci ponovili lansko oceno.

Pri splošnem zdravju gospodarstva je Slovenija mesto višje kot lani, z oceno 6,3 je nad povprečjem območja z evrom, ki znaša 5,9.

Med štirimi kazalniki, ki dajejo skupno oceno, je najvišje pri odpornosti na morebitne šoke, kjer je tudi izboljšala oceno (s 7,2 na 7,7). Pri potencialu rasti in pri konkurenčnosti je ocena ostala nespremenjena (6,0 in 5,8), slabša pa je ocena fiskalne vzdržnosti (s 5,9 na 5,8).

Območje z evrom kot celota ni izboljšalo zdravja gospodarstva, skupna ocena je ostala pri 5,9. Avtorji ugotavljajo, da se je “trd” pristop – ko je evrsko območje šibkim članicam ponudilo zaščito pred tržnimi turbulencami in finančno pomoč v zameno za strukturne reforme za povečanje potenciala rasti – sicer obrestoval.

Ob prilagajanju perifernih držav je območje z evrom na poti, da postane bolj uravnoteženo in potencialno bolj dinamično gospodarstvo. Države, ki so se morale prilagoditi, so zmanjšale javnofinančni primanjkljaj in izboljšale konkurenčnost.

Slovenija je med štirimi državami, ki so glede na lani izboljšale zdravje gospodarstva – poleg Slovenije še Estonija, Malta in Irska. Na vrhu je Češka (lani 2.), sledijo Luksemburg (lani 3.), Estonija (lani 4.) in Nemčija (lani 1.).

Nemčija še naprej žanje sadove reform po letu 2003, zdravje njenega gospodarstva kljub nazadovanju na lestvici ostaja zelo dobro, se pa kažejo znaki samozadovoljnosti, država je le malo ukrepala v smeri, da bi utrdila svoj položaj, ugotavljajo avtorji raziskave.

Letošnja raziskava Euro Plus Monitor je šesta po vrsti. Prejšnje so analizirale 18 članic območja z evrom ter še Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo, letošnja pa je vključila še Litvo kot 19. članico z evrom ter preostalih šest članic EU.