Ministrstvo za okolje in prostor je, kot so ta teden zapisali v odgovoru na poslansko vprašanje, zadnjih šest mesecev iskalo rešitve za ravnanje z blatom s komunalnih čistilnih naprav. Med drugim je izvedlo več sestankov z deležniki, ki ponujajo vrsto tehnoloških rešitev s področja obdelave tega blata, od 69 izvajalcev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki so upravljavci komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, pa je pridobilo dodatne podatke o količini in kvaliteti te surovine.
Trenutno za komunalno blato obstaja več možnih rešitev, pri katerih imajo ponudniki še proste zmogljivosti: to so namensko kompostiranje (15.000 ton), sušenje mehansko dehidriranega blata (19.000 ton), sosežig (že dogovorjene kvote), uporaba v kmetijstvu kot gnojilo (količina bo ocenjena glede na kvaliteto blata) in skladiščenje pri izvirnemu povzročitelju odpadkov in predelovalcu biološko razgradljivih odpadkov.
V skladu z operativnim programom ravnanja za odpadki je sicer predvidenih več možnosti obdelave blat (in onesnaženih blat) iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Kratkoročna rešitve so čezmejno pošiljanje, termična obdelava (sosežig v Sloveniji) ter obdelava v bioplinarnah oz. kompostarnah. Ministrstvo izpostavlja tudi pogojno uporabo na kmetijskih zemljiščih, uporabo na nekmetijskih zemljiščih, pripravo umetno pripravljene zemljine in podobno.
Dolgoročne rešitve pa so na eni strani urejanje na izvoru, denimo z zmanjševanjem onesnaženosti blata, ter termična obdelava, torej sežig. Ta bi lahko potekal v novozgrajeni napravi za termično obdelavo odpadkov ali taki napravi zgolj za obdelavo blata.
Na vprašanje, ali ministrstvo podpira idejo, da se težave rešijo z energetsko izrabo, torej da se iz blata pridela alternativno trdno gorivo, so odgovorili pritrdilno. “Vendar v Sloveniji velik del blata s komunalnih čistilnih naprav ne dosega zadostne kvalitete,” so opozorili.
Za uporabo v kmetijstvu mora medtem blato izpolnjevati kriterije glede vsebnosti težkih kovin. “Zaradi naravnih danosti in samega načina gradenj komunalnih in skupnih čistilnih naprav je v Sloveniji velik del blata neprimeren za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu,” so dodali.
Ministrstvo je sicer že decembra preverjalo morebitne proste kapacitete obstoječih kompostarn oz. predelovalcev biološko razgradljivih odpadkov za predelavo blata. Tako blato bi denimo lahko uporabili za rekultivacijo glinokopov, kamnolomov, degradiranih industrijskih območij ali opuščenih industrijskih površin in odlagališč odpadkov. Kaj so ugotovili, niso navedli.
