Kot je na popoldanski novinarski konferenci dejal predsednik LMŠ Marjan Šarec, v štirih opozicijskih strankah ocenjujejo, da je dokument sprejemljiv, saj da vsebuje vse, kar vsebujejo že njihovi programi. Poudaril je še, da se želijo pogovarjati stran od mikrofonov in kamer.
Predsedujoča SD Tanja Fajon je izpostavila, da si štiri stranke opozicije kljub različnim pogledom v preteklosti želijo boljšo državo, v kateri se bo spoštovalo demokracijo, neodvisnost agencij, medijev, ustave, zakonodaje. “Zdaj smo morda s predlogom, ki ga imamo na mizi, korak bližje in dlje, da to skupno idejo o boljši državi skupaj manifestiramo,” je ocenila.
V Levici so po besedah njenega koordinatorja Luke Mesca na ponedeljkovi seji sveta stranke že ustanovili pogajalsko skupino za oblikovanje alternativne vlade na osnovi pobude Damijana in sopodpisnikov. “Za kuliso virusa nam ugrabljajo državo. Zato ne gre čakati volitev, alternativo je treba oblikovati tukaj in zdaj,” je pozval. Po njegovih besedah morajo skupaj oblikovati program in smernice, kako bodo državo povlekli iz krize in razvojne blokade.
Na temo oblikovanja konstruktivne nezaupnice se je v torek sestal tudi izvršni odbor SAB, ki je sprejel zavezo, da stranka naredi vse za ponovno vzpostavitev levosredinske vlade, je povedala predsednica SAB Alenka Bratušek. Kot pravi, je prepričana, da so se sposobni dogovoriti, kaj je treba narediti, in se poenotiti o vseh kadrovskih rešitvah.
Stranke imajo skupaj 39 glasov v DZ. K sodelovanju bodo zato povabili tudi koalicijski SMC in DeSUS, ki jima po besedah Bratuškove želijo dati “možnost, da skočita s tega vlaka norosti, ki drvi v pogubo”. “Vsak mora priti sam do spoznanja, kaj je dobro za državo,” je o iskanju dodatnih glasov dejal Šarec. Podobno meni tudi Fajonova, ki pravi, da ne bodo nikogar v nič silili.
Dokument Koalicija ustavnega loka sicer navaja programske prioritete, ki temeljijo na šestih stebrih za razvojni preboj, prijazno prihodnost, večjo pravičnost in varnost. To so učinkovit odgovor na koronsko krizo na zdravstvenem področju, infrastruktura za prijazno prihodnost, sodobna infrastruktura, znanje in kultura, zelena in digitalna preobrazba ter spodbujanje tehnološkega razvoja in komercializacije razvojno prebojnih idej.
Kot učinkovit odgovor na aktualno zdravstveno krizo zaradi pandemije Damijan in pobudniki predlagajo takojšnje oblikovanje regionalnih infekcijskih centrov za obravnavo bolnikov s covidom-19, pa tudi program za hitro skrajšanje zaostankov in čakalnih vrst. Sredstva za zdravstvo želijo v prihodnjem letu povečati za en odstotek BDP in za tri odstotke BDP do leta 2025.
Za večjo socialno varnost dokument predlaga uvedbo minimalnega temeljnega dohodka, dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi prenesli v obvezno prek dviga prispevnih stopenj. Z dvigom prispevne stopnje bi financirali tudi sistem dolgotrajne oskrbe, demografski sklad pa bi pomagal pri financiranju bremena demografskega prehoda. Ocenjujejo, da bi tako povečali socialno varnost.
Med programskimi prioritetami so še zagotovitev dostopnih stanovanj za mlade in zagotovitev velikega obsega novih kapacitet v domovih za starejše in varovanih stanovanjih. To bi financirali z izdvojitvijo dela družbe DUTB in preoblikovanje v novi stanovanjski sklad. Namesto davčne olajšave za vzdrževane člane do šestega leta bi uvedli brezplačni vrtec za vse, trg dela bi prilagodili za regulacijo fleksibilnih oblik dela in dela na daljavo ter zagotovitev polne socialne varnosti za vse oblike dela.
Zavzemajo se za izgradnjo in rekonstrukcijo tirnega omrežja ter povečana vlaganja v socialno infrastrukturo, kot so vrtci, šole in bolnišnice. Za pokrivanje teh izdatkov bi ustanovili naložbeni sklad, ki bi ga financirali prek izdaje 30-letnih infrastrukturnih obveznic na domačem trgu.
V programu predlagatelji pozornost namenjajo tudi področju znanja in kulture. Predlagajo povečanje proračunskih sredstev za raziskave in razvoj na en odstotek BDP do leta 2025 in za povečanje sredstev za kulturo za 20 odstotkov.
Poleg Jožeta P. Damijana so podpisani pobudniki še Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Arjan Pregl, Barbara Rajgelj, Slavko Splichal, Niko Toš in Slavoj Žižek.
