Komisija je na slovensko tožbo decembra lani podala odgovor, na katerega je Slovenija v februarju podala repliko oz. dodatna pojasnila k tožbi. Podani repliki Sloveniji zdaj lahko sledi še duplika komisije, so navedli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Na ministrstvu sicer vsebine dokumentov ne razkrivajo, saj sta odgovor na tožbo in replika nanj del sodnega spisa Splošnega sodišča EU, ki tudi odloča o dovolitvi ali zavrnitvi vpogleda v spis.

Po morebitni dupliki Bruslja na repliko Slovenije se bo zaključil pisni del postopka in začel ustni del, ki obsega obravnavo. Na ministrstvu predvidevajo, da bo ustni del stekel v prvi polovici leta 2019, sodbo pa bi lahko razglasili do konca leta 2019. Dinamika pa je odvisna od postopanja drugih strank oz. intervenientov v postopku.

“Postopek s tožbo Slovenije se bo zaključil z razglasitvijo sodbe Splošnega sodišča EU, zoper katero je možna pritožba na Sodišče EU. V postopku po tožbi kot tudi v postopku po morebitni pritožbi zoper sodbo Splošnega sodišča EU bodo lahko, v podporo stališčem Slovenije oz. komisije, intervenirale zainteresirane institucije EU in države članice,” so še pojasnili na ministrstvu.

Slovenija na sodišču spodbija delegirani akt, po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran pod določenimi pogoji uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra. Delegirani akt je začel veljati sredi leta 2017.

Odobritev izjeme, ki hrvaškim pridelovalcem omogoča uporabo imena sorte grozdja teran za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši, je po prepričanju Slovenije za potrošnike zavajajoča, ker lahko zmotno menijo, da gre za isti vrsti vina.

Slovenija je že pri sprejemanju izpodbijanega akta izpostavila številne pomisleke glede postopka njenega sprejemanja in pri tem izpostavljala, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času pogajanj Hrvaške za vstop v EU.

V Evropski komisiji medtem poudarjajo, da delujejo v skladu z zakonodajo EU in da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino in da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov.

Zgodba s teranom je izbruhnila aprila 2013 v okviru zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana.

Evropska komisija je tedaj izpostavila, da je teran na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na ta trg s tem imenom, ter da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla.

Kmalu po menjavi vodstva v komisiji novembra 2014 so se začeli neuradno omenjati načrti komisije za sprejetje delegiranega akta o teranu, ki naj bi bil brez vednosti Slovenije dogovorjen s hrvaško stranjo med pristopnimi pogajanji.

Tik pred božičem 2016 so nato viri pri komisiji izrazili obžalovanje, da Slovenija in Hrvaška nista uspeli najti skupne rešitve o teranu, ter za januar 2017 dejansko napovedali začetek procesa za dodelitev omejene izjemo Hrvaški pri uporabi imena teran.