Podlaga za sodbo je bila tožba B. J. A. Krijgsmana, ki je prek spletne potovalne agencije rezerviral povratni let z Nizozemske v Surinam, ki ga opravlja letalska družba SLM. Vzlet je bil predviden za 14. november 2014.
Družba SLM je 9. oktobra 2014 potovalno agencijo obvestila o odpovedi tega leta, ta pa je Krijgsmana o tem obvestila 4. novembra 2014 z elektronsko pošto, je Sodišče EU pojasnilo v sporočilu za medije.
Krijgsman je s sklicevanjem na uredbo unije na področju odškodnine potnikom v primeru odpovedi leta od družbe SLM zahteval pavšalno plačilo v višini 600 evrov. Ta uredba med drugim določa, da imajo potniki pravico do odškodnine s strani letalskega prevoznika, razen če so bili o odpovedi leta obveščeni vsaj dva tedna pred odhodom po voznem redu.
Vendar je družba SLM izplačilo odškodnine zavrnila, ker naj bi bila informacija v zvezi s spremembo datuma odhoda potovalni agenciji posredovana 9. oktobra 2014.
Potovalna agencija je Krijgsmanu sporočila, da zavrača vsakršno odgovornost, ker je njeno pooblastilo omejeno na sklenitev pogodb med potniki in letalskimi prevozniki ter posledično ni odgovorna za spremembe voznega reda leta. Po njenem mnenju je imel obveznost obveščanja potnikov v takem položaju letalski prevoznik, ki so mu v rezervaciji sporočili elektronski naslov potnika.
Krijgsman se je nato obrnil na sodišče za severno Nizozemsko, da bi od družbe SLM dosegel plačilo odškodnine. Sodišče je menilo, da evropska uredba ne določa podrobnih pravil, v skladu s
katerimi mora letalski prevoznik potnike obvestiti v primeru odpovedi leta, če je pogodba o prevozu sklenjena s posredovanjem potovalne agencije ali spletne strani, zato je sklenilo Sodišču EU predložiti vprašanje za predhodno odločanje.
Sodišče v današnji sodbi opozarja, da mora v skladu z navedeno uredbo letalski prevoznik dokazati, da je potnike obvestil o odpovedi leta in o roku, v katerem je to storil. Če letalski prevoznik ne more dokazati, da je bil potnik obveščen o odpovedi njegovega leta več kot dva tedna pred odhodom po voznem redu, mora plačati odškodnino, ki je predvidena v tej uredbi.
Sodišče pojasnjuje, da takšna razlaga ne velja le v primeru, ko je bila pogodba o prevozu sklenjena neposredno med potnikom in letalskim prevoznikom, ampak tudi v primeru sklenitve prek tretje osebe, kot je spletna potovalna agencija.
Kot opozarja sodišče, obveznosti, ki jih letalski prevoznik izpolni v skladu z uredbo, ne vplivajo na njegovo pravico, da v skladu z nacionalnim pravom zahteva odškodnino od katere koli osebe, ki je povzročila, da ta prevoznik ni izpolnil svojih obveznosti.
Uredba nikakor ne omejuje pravice letalskega prevoznika, da zahteva povračilo stroškov od organizatorja potovanja ali druge osebe, s katero ima letalski prevoznik sklenjeno pogodbo, je še navedlo sodišče EU.
S predlogom za sprejetje predhodne odločbe lahko sodišča držav članic v zvezi s sporom, o katerem odločajo, Sodišču EU predložijo vprašanja o razlagi prava unije ali veljavnosti aktov unije. Sodišče ne odloči o nacionalnem sporu, temveč zadevo reši nacionalno sodišče v skladu z odločbo Sodišča EU. Ta odločba je enako zavezujoča za druga nacionalna sodišča, ki obravnavajo podoben problem.
