Predlog zakona med drugim opredeljuje finančno poravnavo, ureditev glede meje na irskem otoku in pravice državljanov EU v Veliki Britaniji po brexitu. Poleg tega onemogoča podaljšanje prehodnega obdobja, ki se bo v skladu s trenutnimi načrti končalo konec leta 2020.

Zgornji dom britanskega parlamenta je v torek k predlogu sprejel pet dopolnil. Eno od njih bi vsem državljanom članic EU, ki bi bili upravičeni do tega, avtomatično omogočilo pravico do bivanja v Združenem kraljestvu po brexitu, tako da jim sploh ne bi bilo treba vlagati vloge na notranjem ministrstvu. V skladu z dopolnilom bi prejeli tudi fizični dokaz o svojih pravicah.

Drugo dopolnilo bi tudi po britanskem izstopu omogočalo združitev otrok beguncev z družino v Združenem kraljestvu. Dve medtem spreminjata določila glede odločanja o neupoštevanju sodb sodišča EU s strani britanskih sodišč. Peto dopolnilo pa bi Walesu in Škotski omogočilo, da bi imela besedo pri pogajanjih o prihodnjih odnosih z EU.

Vlada je ob sprejetju amandmajev v lordski zbornici izrazila razočaranje in napovedala, da bo skušala vsa dopolnila v spodnjem domu odpraviti. To se je danes tudi zgodilo, saj imajo v poslanski zbornici vladajoči konservativci absolutno večino. O končnem besedilu zakona se bosta nato morala uskladiti oba domova parlamenta, kar bi lahko storila do konca tedna.

Da bo zakon začel veljati, ga bo morala podpisati še britanska kraljica Elizabeta II. Celoten postopek se bo predvidoma zaključil pred 31. januarjem, ko naj bi Velika Britanija po treh preložitvah brexita vendarle zapustila EU z dogovorom.

Nato bo sledilo 11-mesečno prehodno obdobje, v katerem bosta morala Bruselj in London doseči dogovor o prihodnjih odnosih. To obdobje je sicer možno enkrat podaljšati za eno ali dve leti.