V agenciji vztrajajo, da je predstavnik lastnika izključno vlada, in ne Ukom, kot trdi direktor Ukoma Uroš Urbanija. Do celovitega vpogleda v informacije o delovanju STA ima pravico le vlada, ki po zakonu o STA izvaja pravice družbenika. Poudarjajo, da STA deluje transparentno in v odnosu do svoje družbenice nikoli ni ničesar prikrivala. “Še več, njeno poslovanje je vseskozi preverjano s strani nadzornega sveta STA, notranjih in zunanjih revizij, vsi podatki o poslovanju STA pa so nenazadnje dostopni v letnih poročilih, s katerimi se vsako leto seznanjata tudi državni svet in državni zbor,” so poudarili.
Kot so dodali, lahko Ukom kot podpisnik letne pogodbe o opravljanju javne službe skladno s to pogodbo zahteva samo podatke, ki se nanašajo na izvajanje javne službe. STA mu teh tudi ni nikoli odrekala, saj je v skladu s pogodbenimi obvezami redno četrtletno poročala, predvsem pa izpolnila vse pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz tega dokumenta, so zagotovili.
V agenciji poudarjajo, da je Ukom z zahtevami v 12 dopisih presegel svoja zakonska in pogodbena pooblastila, sploh pa je z vprašanji iz dopisov, denimo o številu intervjujev s pevci iz sveta zabavne glasbe, intervjujev z avtorji ob izdajah cedejev, primerjavi dolžine intervjujev, posegel na področje uredniške avtonomije. “Tudi če so mediji v državni lasti, imajo namreč zagotovljeno novinarsko avtonomijo,” so poudarili.
Prav tako v pristojnosti Ukoma ni pridobivanje informacij o tržnem delovanju STA. Vladni urad je namreč pristojen zgolj za izvajanje letne pogodbe o opravljanju javne službe. Šesti člen letne pogodba o javni službi, ki ga omenja Ukom, se namreč nanaša zgolj in samo na obveznost poročanja o uresničevanju javne službe po vsakem četrtletju in kot tak ne more biti podlaga za zavrnitev plačila, saj STA ni prenehala opravljati javne službe, so še zatrdili.
Izpostavili so tudi, da so bila Ukomova mesečna nadomestila za javno službo nemoteno in na popolnoma enakih osnovah brez težav izvedena vse do oktobra. Tedaj je Ukom kljub rednemu poročanju o izvedenih obveznostih sprejel odločitev o ustavitvi plačila oktobrskega nadomestila in tako ogrozil normalno delovanje agencije. “In to kljub temu, da so sredstva za opravljanje javne službe za leto 2020 že razporejena, prav tako pa je bila sklenjena letna pogodba za leto 2020,” še opozarjajo v agenciji.
Poudarili so tudi, da je agencija v vseh teh letih, tudi v času finančno-gospodarske krize, uspela zadržati stabilno poslovanje in ohraniti naročnike. “To ji brez kakovostnega servisa agencijskih novic ne bi uspelo. Še več, z angažirano razvojno ekipo, ki je nastala v hiši, se je v merilu evropskih tiskovnih agencij in nasploh medijskih družb v državi povzpela med najbolj agilne,” so zapisali.
To po njihovih navedbah dokazuje sodelovanje v več uspešnih mednarodnih projektih in letošnja uvrstitev njenega projekta med odlične evropske inovacije. “Letos je ob zahtevnih razmerah zaradi epidemije z velikim angažmajem svojih zaposlenih in sodelavcev povečala število vesti v vseh svojih servisih, pripravila bistveno več vsebin, odprtih za splošno javnost, in nasploh odigrala pomembno vlogo obveščanja, zlasti v boju z epidemijo,” so dodali.
Vlada se je namreč v ponedeljek seznanila z informacijo Ukoma o začasni ustavitvi financiranja STA. Razlog naj bi bilo zavračanje posredovanja dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Vodstvo STA je Ukomove navedbe zavrnilo. Po njegovi presoji je Ukom s svojimi zahtevami presegel zakonska in pogodbena pooblastila, do katerih ima po zakonu o STA pravico le vlada. Zahteve iz dopisov so se nanašale tako na področja, ki jih ščitijo določila o avtonomiji uredništva, kot na tržni del dejavnosti STA, za katere Ukom kot skrbnik pogodbe o opravljanju javne službe ni pristojen.
