Stari Grki in Kitajci imeli stike že 200 let pred našim štetjem

Stari Grki in Kitajci imeli stike že 200 let pred našim štetjem

Nove ugotovitve arheologov so zamajale zgodbo o Marcu Polu in 'odkritju' poti do Kitajske v 13. stoletju

Doslej se je domnevalo, da je bil pustolovec Polo v 13. stoletju prvi Evropejec, ki je dosegel Kitajsko. A arheologi sedaj pravijo, da so stiki med civilizacijama obstajali že mnogo stoletij prej.

Slavne glinene vojščake, ki so jih odkrili pri grobnici prvega kitajskega cesarja Qui Shi Huanga blizu današnjega mesta Xi’an, bi lahko navdahnili antični Grki. Poleg tega bi lahko grški rokodelci v tretjem stoletju pred našim štetjem usposabljali lokalne kolege na omenjenem območju, ki velja za zibelko kitajske civilizacije.

“Sedaj imamo dokaze, da so tesni stiki med Kitajsko v času prvega cesarja in Zahodom obstajali pred formalnim odprtjem svilene ceste. To je mnogo prej, kot smo domnevali doslej,” je povedala arheologinja Li Xiuzhen iz muzeja oz. mavzoleja cesarja Qina.

Ločena študija pa na podlagi odkritja za Evropejce specifične mitohondrijske DNK na območju najbolj zahodne kitajske pokrajine Xinjiang nakazuje, da so se morda Zahodnjaki tam naselili, živeli in umrli pred in med obdobjem prvega cesarja v tretjem stoletju pred našim štetjem.

Glinene vojščake, ki naj bi jih bilo 8000, so leta 1974 povsem naključno odkrili lokalni kmetje, zakopani pa so bili dober poldrugi kilometer od grobnice cesarja Qina. Do postavitve te grobnice na Kitajskem niso imeli tradicije oblikovanja človeških kipov v naravni velikosti. Kipi pred tem so bili zgolj kipci, ki so v višino merili okoli 20 centimetrov.

Arheologinja Lijeva je zato prepričana, da je moral vpliv, ki je vodil v tako veliko spremembo v rokodelski spretnosti in stilu, priti od zunaj, torej ne s Kitajske. “Sedaj menimo, da so glineno vojsko, akrobate in skulpture iz brona navdahnile grške skulpture in umetnost,” je dodala.

To teorijo po besedah Lukasa Nickla z dunajske univerze podpira tudi odkritje kipov cirkuških akrobatov, ki so jih nedavno našli v cesarjevi grobnici. Profesor Nickel je prepričan, da so prvega cesarja navdahnili grški kipi, ki so v Srednjo Azijo prišli stoletje po Aleksandru Velikem. Ta je umrl leta 323 pred našim štetjem. “Predstavljam si, da je bil na kraju tudi grški kipar, ki je usposabljal lokalne,” je dodal.

To niso edina odkritja v povezavi s prvi cesarjem. Njegova grobnica, ki je pravi kompleks, je namreč precej večja, kot so sprva domnevali. Kar 200-krat večja je na primer od Doline kraljev v Egiptu.

Arheologi so poleg tega v grobnici naleteli na iznakažene posmrtne ostanke ženske, ki bi lahko bila konkubina prvega cesarja na visokem položaju, pa tudi na lobanjo moškega, v kateri je bila puščica samostrela. Menijo, da lobanja pripada najstarejšemu sinu prvega cesarja, ki so ga najbrž skupaj z drugimi ubili v spopadih za oblast po Qinovi smrti.

Qin Shi Huang je na kitajskem ozemlju ustvaril prvo enotno državo. V času njegove vladavine so izvedli številne reforme, z njegovo smrtjo pa je zelo napredna dinastija Qin tudi propadla. Prvi cesar naj bi se zelo bal smrti, zaradi česar naj bi ga v posmrtnem življenju spremljali glineni vojščaki. Njegov mavzolej je skupaj z glineno vojsko uvrščen na seznam Unsecove svetovne kulturne dediščine.

Scroll to top
Skip to content