Guverner je na novinarski konferenci dodal, da potrebujejo okvirno deset do dvajset ur, da se pripravijo na naslednji krog reševanja. V prihodnjih dneh je sicer na območju, kjer se nahaja jama, napovedano obilno deževje.

Rešene štiri fante so nemudoma prepeljali v bolnišnico, tri s helikopterjem, enega z rešilcem. Prvega so iz jame rešili ob 14.40 po srednjeevropskem času.

Narongsak je še izrazil presenečenje, da je reševanje potekalo hitreje kot pričakovano. Sprva so pričakovali, da bodo prvega dečka rešili okoli 16. ure in da bodo reševalna akcija končana v do treh dneh.

V nedeljski reševalni akciji je po navedbah guvernerja sodelovali 90 potapljačev, od tega 40 tajskih. Pred naslednjo reševalno akcijo morajo obnoviti zaloge kisika, ki so jih danes porabili. Med reševanjem so vsi dečki dihali s pomočjo kisikove bombe.

Reševalna akcija v jami ujetih dečkov in njihovega nogometnega trenerja se je začela v nedeljo ob 5. uri po srednjeevropskem času. Vse do nedelje zjutraj še vedno ni bilo jasno, kdaj bodo rešili dečke in trenerja. Guverner pokrajine je pred tem pojasnil, da je čas primeren, da je gladina vode sprejemljiva ter da so potapljači pripravljeni za reševanje, dečki pa “telesno in duševno” za izhod iz jame.

Dečke so iz jame posamično reševala po dva potapljača skupaj.

Priprave na reševalno akcijo so sicer že zahtevale prvo smrtno žrtev, prostovoljca in bivšega člana tajske elitne vojaške skupine, 38-letnega Samana Gunana, ki je umrl v petek med nameščanjem rezervoarjev s kisikom, s katerimi naj bi olajšali pet ur trajajočo pot do ujetih dečkov.

Dečki morajo na poti iz jame hoditi, plezati, bresti po vodi in se potapljati. Najbolj zahteven je prvi del poti skozi ozek potopljen prehod, ko morajo dlje časa preživeti pod vodo in prvič v življenju uporabiti potapljaško opremo. Nekateri od dečkov ob tem ne znajo niti plavati.

Pred začetkom reševalne akcije so dečki v petek iz jame poslali pismo, v katerem so zapisali, da so vsi močni in da si želijo čim prej domov. Na Facebooku je objavljenih sedem strani s sporočili vseh fantov, starih od 11 do 16 let, in njihovega trenerja. V kratkih zapisih izražajo svojo hvaležnost, ljubezen in željo po hrani. “Hočem jesti ocvrt zrezek,” je napisal eden od fantov.

Njihov trener Ekapol Chanthawong se je opravičil družinam fantov in obljubil, da bo dobro skrbel za njih. “V tem trenutku so vsi dobro. Možje dobro skrbijo za njih. Želim se vam zahvaliti za podporo in opravičujem se staršem,” je zapisal.

Skupina dečkov, starih od 11 do 16 let, ter njihov 25-letni trener so v jami ujeti od 23. junija, ko je močan dež poplavil jamo in zaprl izhod iz nje. Zatočišče so našli v suhem delu jame približno štiri kilometre od izhoda iz jame.

Tako kot vsak dogodek, ki pritegne pozornost velikega števila ljudi, je tudi zgodba v jami ujetih dečkov na severu Tajske ustvarila svoje junake. Kot je za STA dejal Matjaž Horvat, Slovenec, ki že več let tudi poučuje na Tajskem, gre po njegovem mnenju mednje šteti 25-letnega nogometnega trenerja dečkov.

Izpostavil je, da si lahko predstavlja odgovornost, ki jo učitelj čuti do svojih varovancev. Poskrbeti za varnost, v tem primeru tudi za preživetje in predvsem prevzem odgovornosti, ko je to potrebno, so tiste lastnosti, ki Ekapola po njegovem mnenju uvrščajo med junake.

Kot je dodal, je bil sicer trener deležen tudi dobršnega deleža kritik, predvsem, ker je z dečki sploh odšel v jamo, in to so vprašanja, ki zahtevajo odgovor. A Horvatu se trenutno zdi najpomembneje to, da je trener ohranil trezno glavo in poskrbel, da so se prav vsi zatekli v varen konec jame.

Večina Tajcev je sodeč po njihovih izjavah zadovoljna z odzivom tajskih oblasti na nesrečo tajskih dečkov in njihovega nogometnega trenerja. Ajarn Bow, predavateljica na Univerzi Rajabhat v kraju Chiang Mai, je tako za STA menila, da so se oblasti dovolj hitro odzvale na nesrečo in organizirale zelo učinkovito ekipo. Dodala je, da ji ni bila všeč prisotnost drugih ljudi na kraju dogajanja, ki niso bili ustrezno usposobljeni.

Predavateljici na mednarodni fakulteti Univerze Rajabhat Ajarn Lanliya in Ajarn Ann sta prav tako menile, da so se lokalne oblasti oziroma tajska vlada pravočasno odzvale, si pa želita, da bi lahko ukrepali še bolje.