Deportacija zavrnjenih prosilcev za azil iz članic EU je zelo kontroverzna, kritike pa so se okrepile predvsem zaradi vračanja ljudi v Afganistan po nedavnem valu bombnih napadov, ki so terjala več kot 180 življenj.

Najstnik je bil med 20 prosilci za azil, ki jih je Švedska vrnila v Afganistan 30. maja. Umrl je v napadu na pogrebno slovesnost v Kabulu 3. junija, ki je terjal najmanj 20 življenj.

“Evropske države vse pogosteje zavračajo prošnje za azil Afganistancev, ne da bi pri tem zanikale njihovo potrebo po zaščiti,” je sporočil HRW v izjavi.

“Ideja, da se Kabul razume kot varen za Afganistance ima resne posledice … Kabul ni varen,” so opozorili.

Kabul je zadnji dan maja pretresel najhujši bombni napad od leta 2001, ki se je zgodil v diplomatskem predelu prestolnice. Ubitih je bilo 160 ljudi, še 460 je bilo ranjenih.

Sledili so protesti, ki so prerasli v izgrede med protestniki in varnostnimi silami. Oblast se je odzvala tudi s streljanjem, zaradi katerega so življenje izgubile najmanj štiri osebe.

Afganistanska prestolnica je še vedno pretresena, protestniki pa zahtevajo odstop vlade predsednika Ašrafa Ganija.

Zaradi nasilja je nemška vlada začasno prekinila deportacije zavrnjenih afganistanskih prosilcev za azil.

“Druge evropske države bi morale storiti enako,” so še poudarili pri HRW. Dodali so, da ne bi smelo umreti še več deportiranih Afganistancev, “da se razblini mit, da je Kabul varen kraj za begunce,” so dodali.