Dogajanje ob martinovem pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo izključno od grozdja in vina, je to največji praznik.
“Svet’ Martin nar’di iz mošta vin,” pravi stari slovenski ljudski rek o martinovem prazniku. Legenda pravi, da je skromni Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je podaril polovico svojega plašča. Po tem dejanju so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, a se je v svoji skromnosti skril, njegovo skrivališče pa naj bi izdale gosi z gaganjem.
Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god Sv. Martina zaznamujejo z organizacijo družabnih, etnoloških in športnih prireditev, ki so se v glavnem že zvrstila konec tedna. Dogajanje po krščanski tradiciji spremlja krst mladega vina, prav tako ne manjka najznačilnejše kulinarične ponudbe.
Največ ljudi vsako leto privabi največje javno martinovanje v Mariboru, ki se bo tudi v letošnji že 36. izvedbi začelo z nagovorom župana Saše Arsenoviča natanko ob 11. uri in 11 minut. Na Trgu Leona Štuklja se takrat zbere tudi do 20.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
Organizatorji dogodek obogatijo s prihodom vinskih kraljic, trgačev in folkloristov ter predstavnikov vinskih redov in bratovščin, ki obhodijo mestno jedro, s seboj pa prinesejo jesenske pridelke in dobrote, da se simbolično zahvalijo jeseni. Letos bodo zbrane zabavali Poskočni muzikanti ter Dejan Vunjak z Brendijevimi barabami.
Martinovanje bo tudi v najstarejšem slovenskem mestu Ptuj. Tam je sicer dogodek povezan z začetkom priprav na tradicionalno kurentovanje, saj je današnji praznik pri njih znan tudi kot “mali fašenk”. Dogodek bo slovesno odprla županja Nuška Gajšek, razglasili bodo vinsko kraljico, princi karnevala pa bodo prvič napovedali začetek predpustnega časa.
