Biden in Lula da Silva poudarila pomen zaščite demokracije

Biden in Lula da Silva poudarila pomen zaščite demokracije

Ameriški in brazilski predsednik sta se v petek v kratki izjavi pred pogovori v Beli hiši zavzela za obrambo demokracije v obeh državah in po svetu ter delila izkušnje z napadi privržencev desničarskih bivših predsednikov na ustanove v obeh državah. Lula je obljubil še, da bodo do leta 2030 prenehali s sečnjo pragozda v Amazoniji.

Obisk Luisa Inacia Lule da Silve v Washingtonu je pomenil njegovo prvo srečanje z Joejem Bidnom v vlogah predsednikov držav. Prvič sta se srečala leta 2009, ko je bil Biden podpredsednik ZDA.

Lula je kot predsednik Brazilije v petek sedmič obiskal Belo hišo – George Bush mlajši ga je gostil štirikrat, Barack Obama pa dvakrat. Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je leta 2019 sprejel Lulovega predhodnika Jairja Bolsonara, Obama pa Dilmo Rousseff leta 2015.

Tako kot so Trumpovi privrženci 6. januarja 2021 napadli zvezni kongres, ker so nasedli lažem o ukradenih volitvah, so letos januarja privrženci Bolsonara napadli zvezne ustanove v prestolnici Brazilije. Oba poskusa državnega udara sta propadla, oba bivša voditelja pa sta trenutno na Floridi, kjer Trump tudi prebiva, Bolsonaro pa je na obisku, ki bi ga rad podaljšal, ker ga doma čaka preiskava in verjetno kazenski pregon.

Lula je v izjavi v petek kritiziral svojega predhodnika in dejal, da je umaknil Brazilijo s svetovnega političnega zemljevida. “Bolsonarov svet se je začel in končal z lažnimi novicami,” je dejal Lula, Biden pa se je nasmehnil in dodal, da mu to zveni nekako znano.

Biden je medtem poudaril, da sta ZDA in Brazilija trdni demokratični državi, ki sta bili na veliki preizkušnji, vendar je v obeh nazadnje zmagala demokracija. Dejal je, da obe državi zavračata politično nasilje in cenita demokratične ustanove. Skupne vrednote pa delita tudi glede velikih globalnih problemov, kot so podnebne spremembe.

Biden brazilske politike do Ukrajine in Rusije, ki se z menjavo na predsedniškem položaju ni znatno spremenila, ni omenjal. Nova vlada Brazilije ne namerava uvesti sankcij proti Rusiji ali poslati orožja Ukrajini. Lula zagovarja idejo, da bi se zbrale večje države, ki niso udeležene v konflikt v Ukrajini, kot so Brazilija, Kitajska in Indija, ter skušale posredovati za mir.

Lula ima svojstven pogled na dogajanje v Evropi in je v preteklosti kritiziral zahodne države, ker niso jasno dale vedeti, da Ukrajine ne bodo sprejeli v zvezo Nato. Izjavil je tudi, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podobno kriv za vojno kot ruski voditelj Vladimir Putin.

Biden ima torej na vojno v Ukrajini precej drugačen pogled od Lule, vendar pa sta predsednika našla skupen jezik glede podnebnih sprememb.

Lula je dejal, da so pod njim in Dilmo Rousseff zmanjšali sečnjo dreves v amazonskem pragozdu za 80 odstotkov, izpuste toplogrednih plinov pa za 39 odstotkov. Nato je prišel Bolsonaro, ki je po besedah Lule sprožil iracionalno “invazijo na pragozd”.

Novi brazilski predsednik se je sedaj zavezal, da bodo do leta 2030 povsem nehali s sečnjo v Amazoniji, ker “nihče ni lastnik drevesa, ki je tam že 300 let”, poleg tega pa gre za preživetje človeške vrste. Lula ima v načrtu tudi posebno mednarodno pobudo za Amazonijo, pri čemer je dejal, da bi se morale ZDA zagotovo pridružiti.

Lula je posebej pozdravil novinarje in jim dejal, da bi moralo biti njihovo delo dobro plačano, ker je naporno. Med drugim se je zavzel za sodelovanje z ZDA pri odpravljanju neenakosti in rasizma ter menil, da lahko socialne državne politike prispevajo k zmanjšanju nasilja.

V skupni izjavi po pogovorih je med drugim zapisano, da bodo ZDA finančno podprle Amazonski sklad, toda finančno sodelovanje ZDA v tovrstni pobudi je še vedno odvisno od kongresa. Voditelja sta se med drugim zavezala tudi k sodelovanju na področju utrjevanja dobavnih verig.

Biden je Lulo prepričal v skupno obsodbo kršitve ozemeljske celovitosti Ukrajine s strani Rusije in opredelitev priključitve delov njenega ozemlja kot kršitev mednarodnega prava. Pozvala sta k pravičnemu in trajnemu miru ter izrazila zaskrbljenost zaradi globalnih posledic konflikta v Ukrajini za prehransko in energetsko varnost, zlasti za najrevnejše regije planeta.

Lula pa je od Bidna pridobil podporo za smiselno reformo Varnostnega sveta ZN s povečanjem števila stalnih članic. Brazilija si kot ena največjih držav sveta že dolga leta prizadeva, da dobi stalni sedež.

Lula je povabil Bidna na obisk v Brazilijo, predsednik ZDA pa naj bi se povabilu odzval. Voditelja sta se zavezala, da bosta razširila dialog in si prizadevala za poglobljeno sodelovanje pred praznovanjem dvestoletnice ameriško-brazilskih diplomatskih odnosov leta 2024.

Lula se je ob obisku v ZDA srečal tudi z demokratskimi kongresniki in senatorji, kot je Bernie Sanders, sicer pa je po nastopu položaja letos obiskal že Argentino in Urugvaj.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content