Biden naj bi v kratkem podpisal izvršni ukaz glede Guantanama, ki ga zagovorniki človekovih pravic od začetka vojne proti terorizmu leta 2001 označujejo za velik madež na podobi ZDA v svetu. Bivši predsednik Donald Trump je ustavil prizadevanja za zaprtje Guantanama, potem pa se s taboriščem ni več ukvarjal.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je v petek potrdila, da je cilj vlade zapreti Guantanamo do konca Bidnovega mandata. Revizijo Guantanama izvaja Svet za nacionalno varnost Bele hiše skupaj z ministrstvi za obrambo, pravosodje in zunanje zadeve.

V taborišču naj bi bilo še okrog 40 ujetnikov, ki večinoma že več kot 20 let čakajo na formalno obtožbo ali sodni proces. Guantanamo je pred kratkim razburjal republikance, ker se je razvedelo, da naj bi nova Bidnova vlada nameravala cepiti ujetnike proti koronavirusu. Cepljenja so za zdaj zaustavljena.

Taborišče je odprla administracija predsednika Georgea Busha mlajšega, da se izogne pristojnostim ameriških sodišč nad ujetniki v vojni proti terorizmu. Na vrhuncu zasedenosti je bilo v taborišču 800 ujetnikov, Obama pa jih je ponujal zavezniškim in drugim državam po svetu, ker mu kongres ni dovolil selitve v zapore v ZDA.

Biden naj bi se zapiranja Guantanama lotil na podoben način. Države bodo tako imele spet priložnost, da se prikupijo novi ameriški vladi tako, da sprejmejo kakega ujetnika. A šele po koncu pandemije covida-19. Guantanamo za Obamo ni bil prioriteta in kot kaže ne bo niti za Bidna.

Biden pri zapiranju taborišča ne more računati na pomoč kongresa oziroma kongresnih republikancev. Že januarja, ko je takrat še kandidat za obrambnega ministra Lloyd Austin na zaslišanju v senatu izrazil namero o zaprtju Guantanama, so se republikanci ostro odzvali s pismom, v katerem so zatrdili, da bo izpustitev ujetnikov ogrozila ZDA in svet.

V taborišču je trenutno devet ujetnikov, ki so bili formalno obtoženi ali celo obsojeni na vojaškem sodišču. Najbolj znan je organizator napadov na ZDA 11. septembra Kalid Šejk Mohamed, ki je to tudi priznal.