V okviru projekta z imenom Bay du Nord namerava norveško podjetje Equinor izkoriščati naftna najdišča v bazenu Flemish Pass, ki se nahaja približno 500 kilometrov vzhodno od mesta St. John’s na Novi Fundlandiji.

V okoljevarstveni presoji, ki jo je projekt uspešno prestal, je bilo ugotovljeno, da ob upoštevanju strogih predpisov verjetno ne bo prišlo do bistvene škode za podnebje in okolje.

Ottawa namreč izvedbo projekta pogojuje s 137 zavezujočimi zahtevami, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov že v zasnovi projekta, zaščito habitata živalskih vrst in kakovosti zraka. Ti pogoji po mnenju okoljskega ministra predstavljajo ene najstrožjih okoljskih pogojev v zgodovini Kanade.

Vseeno pa so okoljevarstvene organizacije odločitev obsodile in se pri tem sklicevale na opozorila ZN, da je treba prenehati izkoriščati nova najdišča nafte, saj s tem tvegamo nepopravljive in katastrofalne posledice za okolje in podnebje.

“Odobritev Bay du Norda je še en korak proti prihodnosti, v kateri ne bo mogoče živeti,” je v izjavi dejala predstavnica organizacije Environmental Defence Julia Levin. Pri tem je dodala, da je odločitev enaka zanikanju dejstva, da so podnebne spremembe resnične.

Projekt, ki je sicer povzročil razkol Trudeaujevih liberalcev, naj bi v državno blagajno po ocenah kanadskih oblasti prinesel 3,5 milijarde kanadskih dolarjev. S tem predstavlja tudi gospodarsko spodbudo za provinco Nova Fundlandija, ki ima najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi.

Vlada premiera Justina Trudeauja je sicer lani okrepila prizadevanja za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, da do leta 2030 zmanjša emisije ogljika za 40-45 odstotkov glede na raven iz leta 2005.

V skladu s cilji je Guilbeault poudaril, da bodo emisije projekta Bay du Nord po pričakovanjih petkrat nižje kot pri povprečnem kanadskem naftnem projektu. Po njegovih besedah si tako Kanada še vedno lahko prizadeva za prihodnost z ničelnimi emisijami.