“Podnebne spremembe ne pomenijo, da bo podnebje povsod bolj sušno – v nekaterih krajih bo lahko tudi hladnejše in bolj namočeno – vendar pa bodo ekstremne razmere postajale bolj pogoste, kar bi lahko imelo uničujoče posledice za kmetijstvo, ekosisteme in družbo kot celoto,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal eden od avtorjev, Ulf Buntgen z britanske univerze Cambridge. Ob tem je dodal, da so zaporedna vroča in sušna poletja od leta 2015 naprej “Izredna za osrednji del Evrope”.

Raziskovalci so uporabili podatke z letnic na živih in odmrlih hrastih, ki segajo vse do časov Rimskega cesarstva. Za analizo pojavnosti in intenzivnosti suš v zgodovini so tako analizirali 147 hrastov, med drugim hlodov odmrlih dreves, ki so jih potegnili npr. izpod starih poslopij in z arheoloških najdišč, ter živih dreves z območja Češke in nemške zvezne dežele Bavarska. S tem so pokrili obdobje 2110 let.

V nadaljevanju so analizirali 27.080 letnic, da bi ugotovili, kako se drevesa odzivajo na vročinski stres oz. stres zaradi pomanjkanja ali preobilja vode. Pri tem so prepoznali dolgoročen trend vse bolj sušnega podnebja, ki pa se je nenadoma okrepil leta 2015.

Podatki tako pričajo o trendu, da podnebje v Evropi postaja vse bolj suho, vendar pa so poletne suše v zadnjih letih – poleg let 2015 in 2018 je bilo izjemno vroče in sušno npr. še 2003 – veliko hujše kot drugi ugotovljeni primeri iz zadnjih 2110 let. Po mnenju raziskovalcev je ta skupek zaporednih nenormalno suhih poletij najverjetneje posledica segrevanja ozračja, ki je posledica človekove dejavnosti, in sprememb v gibanju vetrovnih strženov.

Mirek Trnka z raziskovalnega centra CzechGlobe v Brnu, prav tako eden od avtorjev, je ocenil, da so rezultati še posebej močan opozorilni znak za kmetijstvo in gozdarstvo. “Do zdaj nevidene razsežnosti odmiranja dreves po večjem delu osrednjega dela Evrope te rezultate podpirajo,” je dodal.

Globalna temperatura se je za zdaj v primerjavi s predindustrijsko dobo po ocenah dvignila za eno stopinjo Celzija, a že tudi to je povečalo pogostost vremenskih ekstremov. Vročinski val leta 2003 je npr. v Evropi povzročil kar okoli 70.000 presežnih smrti. Od leta 2015 naprej pa si je sledilo pet zaporednih globalno najbolj vročih let v zgodovini.