Koncentracije metana (CH4) v ozračju je po obdobju relativne stagnacije v začetku zadnjega tisočletja občutno porasla. Zaradi hitrosti naraščanja tega toplogrednega plina v ozračju so znanstveniki izrazili zaskrbljenost, to vprašanje pa bo tudi glavna tema zasedanja Ameriške geofizične unije (AGU) ta teden v San Franciscu.
Metan je kemična spojina, ki je manjša od ogljikovega dioksida, a ima večji toplogredni učinek. Znanstveniki opozarjajo, da bodo prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam spodkopana, če ne bo tudi metan deležen strožjega nadzora, na spletu piše britanski BBC.
Raje kot avtomobilu se odpovejmo govedini
Po besedah Roberta Jacksona z ameriške univerze Stanford glavna tarča ostaja CO2, kar je prav. A po njegovem mnenju bi morali upoštevati tudi metan, saj bi sicer lahko ta stopil na mesto zmanjšanih ravni ogljikovega dioksida.
Metan bo ena glavnih tem zasedanja Ameriške geofizične unije v San Franciscu, ki se je bo udeležil tudi Jackson. Skupaj s kolegi, s katerimi sodeluje pri pobudi Globalni ogljični projekt, pa je tudi spisal uvodnik za znanstveno publikacijo Pisma o raziskavah okolja. To besedilo se obrača na znanstveno skupnost in jo poziva, naj se loti pomanjkljivega znanja okoli CH4.
Za zdaj sicer ni jasno, zakaj je naenkrat prišlo do takšnega povečanja metana v ozračju. Med letoma 2000 in 2006 se je njegova koncentracija komaj kaj spreminjala, nato pa je v letu 2007 porasla, v letih 2014 in 2015 pa občutno poskočila – za več kot 10 delcev ali več na milijardo letno (ppb). Trenutno njegova koncentracija znaša 1830 ppb. Ppb je enota za zelo nizke koncentracije, ki nam pove, kakšen je delež določene snovi v drugi.
“Metan ima številne vire, a glavni razlog za njegov strm porast je verjetno kmetijstvo,” je za BBC ocenil Jackson. “V zadnjem desetletju smo bili priča nekoliko povišanim izpustom plinov iz goriv, a menimo, da so najverjetnejši razlogi biološki in tropski viri,” je dodal. Med kmetijskimi viri metana so govedo in drugi prežvekovalci, pa tudi riževa polja.
V tej zgodbi skoraj zagotovo pomembno vlogo igrajo tudi mokrišča, a na porast koncentracij CH4 bi lahko vplivale tudi kemične reakcije, ki običajno ta plin odstranijo iz atmosfere. V ozračju bi se namreč lahko spreminjale koncentracije določenih kemičnih spojin, ki sodelujejo pri uničenju metana.
Kot je še pojasnil Jackson, je metan težje preučevati kot ogljikov dioksid, ker je bolj difuzen. “A mislim, da bomo v prihodnjih nekaj letih dosegli res dober napredek,” je dodal Jackson.
Medtem so se izpusti ogljikovega dioksida nekako umirili, kar daje upanje, da bi se morda lahko naraščanje njihove koncentracije v ozračju upočasnilo. Trenutno znaša delež CO2 v ozračju 400 ppb.
