Tonin za STA: Če sem jaz postal predsednik DZ, je mogoče vse (intervju za STA)

Tonin za STA: Če sem jaz postal predsednik DZ, je mogoče vse (intervju za STA)

Matej Tonin ne izključuje, da bi na funkciji predsednika DZ lahko ostal ves mandat, a poudarja, da je to stvar političnega dogovora in razmerij v potencialni koaliciji. "Če je možno, da sem jaz postal predsednik državnega zbora, potem je možna tudi kakšna taka neverjetna koalicija, ki se morda danes zdi še misija nemogoče," je dejal za STA.

Tonina so na mesto predsednika DZ predlagale LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in NSi, na tajnem glasovanju pa ga je podprlo 80 poslancev. Podporo mu je odrekla zgolj Levica.

Izvolitev na mesto predsednika DZ je bila za Tonina presenečenje. “Tudi zaradi tega, ker je bil to splet neverjetnih okoliščin. Ko so na tisto petkovo jutro zlagali skupaj zgodbo, je bilo moje ime tisto, ki je imelo podporo 46 poslancev,” je dejal v pogovoru za STA.

Na sestanek peterice predsednikov parlamentarnih strank, ki se zbirajo okoli Marjana Šarca, je bil povabljen dobro uro pred začetkom ustanovne seje DZ, pojasnili pa so mu, da so ga pripravljeni predlagati za predsednika DZ pod pogojem, da je prvopodpisani pod kandidaturo Šarec. Tonin si je sicer želel, da bi bil prvopodpisani kdo iz njegove poslanske skupine, a so v NSi to razumeli in iz tega niso delali “nobene drame”.

Po njegovih besedah je sicer vzdušje v stranki po njegovi izvolitvi praznično. “Čutiti je bilo iskreno zadovoljstvo, da nam je uspelo nekaj, kar se je zdelo nepredstavljivo. Če bi kdor koli vprašal naše člane, ali bo imela NSi v petek predsednika državnega zbora, bi ga najbrž vprašali, kako visoko vročino ima,” je prepričan. Dodal je, da mnogi v NSi vidijo široko podporo ob njegovi izvolitvi na mesto predsednika DZ tudi kot nekakšno nagrado za večletno korektno držo in opravljeno delo stranke ter njenih poslancev.

Čeprav je bil na mesto predsednika DZ izvoljen kot začasna rešitev, poudarja, da termin “začasni predsednik DZ” ne obstaja, pač pa je predsednik imenovan do razrešitve oziroma odstopa. Če se bo koalicija zelo hitro oblikovala, meni, da bi bil lahko na tej funkciji tudi manj kot mesec dni, ob zelo zapletenem scenariju pa bi se lahko to obdobje tudi podaljšalo.

“Ne jaz ne NSi ne bomo talec nobene funkcije, predvsem bomo gledali na to, da bi izpolnili čim večji del našega programa. Kaj bo potem pokazala koalicijska matematika, bomo pa videli,” je dejal glede možnosti, da bi na funkciji ostal ves mandat.

NSi se namreč o koalicijskem povezovanju pogovarja tako z zmagovalko SDS kot z drugouvrščeno LMŠ. Več vsebinskih pogovorov so doslej imeli s SDS, a so z obema stranema po Toninovih navedbah še zelo daleč od koalicijskega dogovora. S SDS so sicer primerjali programe in ugotovili, da so med njimi največje razlike na področju zdravstva, najbližja stališča pa imajo na področju družinske politike.

Tonin ostaja pri trditvi, da njegova izvolitev še ne pomeni obrisa prihodnje koalicije. “Obris te koalicije je bil izjemno širok, 80 poslancev je prispevalo glasove k moji izvolitvi in močno dvomim, da bo to tisti obris, ki bo pripeljal do koalicije,” je dejal. Ni pa po njegovih besedah mogoče izključiti nobene možnosti.

Dogajanja v SMC, iz katere so izključili dosedanjega predsednika DZ in podpredsednika stranke Milana Brgleza, v pogovoru ni želel komentirati, je pa ocenil, da bo to verjetno zmanjšalo pogajalske možnosti te stranke, ki bo imela odslej poslanca manj.

Na vprašanje, ali so pogovori o oblikovanju koalicije dovolj učinkoviti in hitri, je odgovoril, da je treba razumeti okoliščino, da je parlament mnogo bolj razdeljen kot v preteklosti, ko je bilo lažje sestaviti vsaj bolj enobarvno koalicijo. “Tudi s tega vidika so pogovori previdni, so tipanja,” je pojasnil. Ob tem je dodal, da se vidijo razlike med strankami, ki so že desetletja v parlamentu, in tistimi, ki so se šele oblikovale.

Čeprav obrisov prihodnje koalicije še ni, pa je po njegovih besedah bolje, da se je parlament konstituiral, saj poslance čakajo nekatere nujne naloge, kot je sprejem zakona o zdravniški službi. Zato se je zavzel za oblikovanje treh parlamentarnih odborov, ki naj bi jih ustanovili na izredni seji DZ v ponedeljek ali torek. Tonin na današnjem neformalnem posvetu vodij poslanskih skupin pričakuje soglasje za takšno rešitev.

Za dokončno formiranje odborov, v katerih bi se kadrovska sestava lahko pozneje tudi spremenila, in izvolitev podpredsednikov DZ pa imajo na voljo 30 dni od ustanovne seje. Kadrovska razdelitev bo namreč, kot meni, v prvi fazi morda problem, saj še ni jasno, katere stranke bodo v koaliciji in katere v opoziciji. “Včasih se za isto mesto zanima več ljudi in to lahko postopke podaljša,” je dodal.

Kot predsednik DZ si bo sicer prizadeval za povečanje samostojnosti DZ kot ene izmed temeljnih, v ustavi zapisanih vej oblasti. Sprejema etičnega kodeksa ne bo predlagal, saj se mu zdi nesmiseln in nepotreben. “Etiko imaš sam v sebi. Ker če je nimaš, potem ti nobena napisana beseda nič ne pomaga,” je poudaril. Kot predsednik se bo trudil biti “čim bolj pravičen in pošten pri ocenjevanju, kdo je šel kdaj čez rob”, predvsem pa bo “imel enake vatle za vse”, je napovedal.

V preteklem mandatu se je po njegovih besedah povrnil ugled parlamentarnim preiskovalnim komisijam, ki so opravile izjemno delo. Trudil se ga bo ohraniti, a ob tem opozarja, da ne sme priti do poplave teh komisij. Z morebitno parlamentarno preiskavo financiranja volilnih kampanj strank načeloma nima težav, bi pa raje počakal na ugotovitve računskega sodišča, ki bo “morda svoje delo opravilo tako, da bodo vsi zadovoljni, če morda še kdo ne bo zadovoljen, potem obstaja še vedno priložnost, da bi te zadeve preiskovali”.

Od predhodnika Milana Brgleza je ob prevzemu funkcije dobil kar nekaj koristnih nasvetov. “Predvsem pa sem zadovoljen s tem, da moje izvolitve ni jemal osebno in je razumel, da nisem jaz kriv, da on ni več predsednik državnega zbora. To je v teh osebnih relacijah včasih zelo pomembno,” je še povedal.

Je pa zaradi svojega nagovora po izvolitvi v DZ, ki ga je zaključil z besedami “Bog živi Slovenijo”, ob nekaterih pozitivnih odzivih naletel tudi na nekaj kritik, “določene stvari so se razplamtele na socialnih omrežjih, tudi nekateri poslanci so bili nezadovoljni s tem”. Po njegovih besedah je šlo za spontano, in ne strateško potezo. “To je eden izmed stavkov, ki je del Zdravljice, in če kdo te besede problematizira v državi, ki naj bi bila demokratična in v kateri naj bi po ustavi veljala svoboda govora, potem ga težko razumem,” je dejal Tonin in pripomnil: “Z nečim pač moraš govor zaključiti in zdelo se mi je lepše kot ‘lepo se imejte’ ali pa ‘srečno’.”

Scroll to top
Skip to content