Tožilstvo je Kolencu očitalo povzročitev splošne nevarnosti in zanj zahtevalo osem let zapora. Kolencu je obtožnica očitala, da pred vzletom ni dovolj preverjal vremenske napovedi, da je za pristanek izbral napačen kraj in napačno tehniko pristajanja, da ni ukrenil vsega za zasilni pristanek balona.

Tožilka Nikolaja Hožič je v zaključnih besedah izrazila prepričanje, da je dokazni postopek nedvomno pokazal na Kolenčevo krivdo. Opozorila je, da je obdolženi od prvega zaslišanja pred policisti do začetka sojenja spremenil svoj zagovor. Izpostavila je predvsem pričanja Kolenčevih kolegov balonarjev, ki so bili vsi kritični do izkušenosti in dejanj Kolenca, pa tudi ugotovitve službe za preiskovanje letalskih nesreč.

Nasprotno je obdolženčev zagovornik Boris Grobelnik v zaključnih besedah vztrajal, da je Kolenc nedolžen, da očitanega ni storil, da ni ravnal malomarno, nesreča pa da se je zgodila zaradi spleta nesrečnih okoliščin oz. “višje sile, ki je ni bilo mogoče preprečiti”. Vse za Kolenca obremenilne priče pa so bile po njegovem mnenju nestrokovne, govorile zgolj iz svojih izkušenj in podale “neke subjektivne ugotovitve”, saj nihče med njih ni bil na kraju v času pristanka balona.