Večji pogin leščurjev so v slovenskem morju opazili minulo poletje, že preliminarne analize pa so potrdile prisotnost zajedavcev iz rodu haplosporidium.

Kot je za STA zdaj pojasnil Mavrič, so prisotnost parazita v sodelovanju z Inštitutom za patologijo, divjad, ribe in čebele Fakultete za veterino tudi uradno potrdili, tako histološko kot tudi z molekularnimi metodami.

Sicer pa je bil lanski pogin skoraj popoln, je dodal raziskovalec: “V morju praktično ne najdeš več živega leščurja.”

Mavrič je priznal, da ne vedo, kakšno je stanje globlje in bolj stran od obale, saj za tista območja nimajo nobenih informacij. So pa zato pred nekaj dnevi odkrili nekaj živih leščurjev v Marini Izola. Živih je bilo približno 60 odstotkov pregledanih osebkov, od mladih (eno- do dvoletnih) do starejših. Na morski biološki postaji za zdaj ne vedo, ali so bili ti leščurji okuženi ali ne.

Mavrič je ob tem posvaril, da bodo morebitni preživeli osebki zagotovo ponovno na udaru, ko se bodo temperature morja ponovno dvignile nad 14 do 15 stopinj Celzija. “Parazit ima verjetno še nekatere druge vmesne gostitelje, prav tako je v okolju zmožen preživeti v obliki spor (dolgo obstojna, trpežna oblika), tako da ni pričakovati, da bi čez noč iz okolja izginil.”

Raziskovalci so sicer že konec leta 2019 nekaj primerkov preselili iz Portoroškega zaliva v Škocjanski zatok, po Mavričevih besedah zato, ker naj bi bila tam potencialno večja možnost, da se izognejo okužbi in poginu. Slaba vidljivost raziskovalcem preprečuje oceno stanja, zato zaenkrat ne vedo, kako je s preseljenimi leščurji.

“Če so uspešno preživeli preselitev in lanskoletni pogin, je to prvi uspešen korak,” je dodal Mavrič. Potrebno bo sicer videti, kaj se bo dogajalo letos in naprej. Šele nato bodo sledili nadaljnji skrbno načrtovani koraki, ki pa bodo odvisni od splošnih razmer v slovenskem morju in širše ter od znanstvenih ugotovitev v zvezi z najboljšimi načini ponovne naselitve.