Kaj ustvarja stisko in kako se odraža?

“Običajna vsakodnevna rutina in številne dejavnosti, ki so nam še do nedavna pomagale pri premagovanju vsakdanjih napetosti, stresa in obremenitev, so z epidemijo nenadoma postale nezaželene, prepovedane, celo nevarne. Čez noč jih je zamenjal prosto lebdeči strah, občutki nemoči in negotovost,” je za STA pojasnila Šprahova.

Opozorila je, da ljudje pri podaljšanem stresu zmoremo manj kontrole nad lastnimi čustvi, v vedenju smo lahko manj konsistentni, bolj nepotrpežljivi in impulzivni, naše kognitivne funkcije so okrnjene. Vse to se odraža v različnih simptomih in znakih prekomernega stresa, kot so napetost, nemir, nespečnost, nestrpnost in izguba upanja.

“Trenutno se ne soočamo le z epidemijo koronavirusne bolezni, ampak je na pohodu tudi epidemija tesnobe. Še posebej so v tem pogledu ogrožene ranljivejše skupine prebivalstva: otroci, mladostniki, starejši, osamljeni, ekonomsko šibkejši,” je poudarila.

Kaj lahko sami naredimo za duševno zdravje?

Po besedah Šprahove, ki je sicer psihologinja in doktorica medicinskih ved, je treba pomisliti na pozitivne plati trenutne situacije: “Vzemite si več časa za sprostitev in za družino. Zdaj imate več časa, da se končno lotite tistega kupa neprebranih knjig in naučite igrati kitaro, ali pa ogledate tisto nanizanko s prevelikim številom epizod.” Lahko se lotite preizkušanja kuharskih receptov in učenja jezikov.

“Zdaj je tudi skrajni čas, da se naučimo katere od tehnik sproščanja za obvladovanje stresa, ki nam bo koristila tudi po koncu epidemije. Če kdaj, potem je ravno zdaj pravi čas, da se ‘prekomerno’ poslužujemo spleta in telefonov pri vzdrževanju stikov z bližnjimi, sodelavci in različnimi interesnimi skupinami,” je dodala. Tudi tovrstna oblika komunikacije namreč učinkuje razbremenilno.

Poudarila je tudi pomen vzdrževanja dnevne rutine, ki bo dala našemu vsakdanu ustaljeni ritem in predvidljivost. Po njenih besedah se moramo osredotočiti na svoje močne plati in zadeve, ki jih lahko nadzorujemo, kot so naše misli in vedenje: “V mislih imejte širšo sliko. Človeštvo bo preživelo.”

Za dobro počutje je pomemben urejen urnik budnosti in spanja. “Poskušajte vsak dan vstati in iti spat ob isti uri. Poskrbite za redno telesno aktivnost, saj se ob telovadbi sproščajo endorfini, ki poskrbijo za boljše razpoloženje. Poskrbite za čim bolj zdravo prehrano, uživajte veliko sadja in zelenjave,” je svetovala.

Kako z dobrim zgledom pomagati sebi in drugim?

Drugim moramo biti zgled mirnega vedenja, tistim, ki imajo slabši dostop do trgovin, zdravnika in drugih storitev, pa moramo pomagati. Kot je dejala, velja oceniti svojo zdravstveno vedenje in biti zgled drugim, tudi otrokom: “Podajte jim iskrene, starosti primerne informacije in ne pozabite ostati mirni. Otroci pogosto občutijo, kar čutite vi.”

Pri spremljanju medijev se velja zavedati, da količina novic morda ne odraža velikosti grožnje. “Po novice se obrnite na zanesljive vire. Nadzorujte, kako pogosto preverite zadnje novice. Izogibajte se širjenju nepotrjenih novic glede nalezljive bolezni, da preprečite nepotreben strah in paniko,” je pozvala.

“Izogibajte se obsojanju ali predpostavljanju, da ima nekdo bolezen samo zaradi tega, kako je videti ali od kod je njegova družina. Nalezljiva bolezen ni povezana z nobeno rasno ali etnično skupino. Ko slišite lažne govorice ali negativne stereotipe, ki spodbujajo rasizem in ksenofobijo, se jim postavite po robu s prijaznostjo,” je poudarila.

Kje poiskati pomoč?

Za nasvete o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor je na voljo več telefonskih linij. Po besedah Šprahove je pomembno, da v primeru stresa in duševnih stisk ter omejenih socialnih stikov ljudje vedo, da niso prepuščeni samim sebi.

Na voljo so telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji 080 51 00 (24 ur na dan, vsak dan), Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan) ter TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro).

Raven vsakodnevnega stresa je zaradi novih okoliščin, ki jih je prinesla epidemija, v povprečju še narasla, zato so delavnice o stresu in soočanju z njim še toliko bolj dobrodošle. Na voljo so tudi tedenske, brezplačne spletne delavnice z naslovom Stres povzroča stiske, okrepite svoje moči!.

Delavnice izvajajo strokovnjaki s področij psihologije, psihiatrije, socialnega dela, psihoterapije in sociologije. Udeležbo je treba predhodno prijaviti preko spletnega obrazca https://www.omra.si/aktualno/delavnice-omra/delavnice-omra/prijava-in-koledar-delavnic/.

Nekaj koristnih nasvetov pa je za STA delila tudi psihologinja Barbra Petarka. Dostopni so na posebni podstrani STA z nasveti za zdravje in dobro počutje med epidemijo www.sta.si/v-srediscu/nasvetikoronavirus