Trump je imel dva dneva po soočenju v Clevelandu pozitiven test za koronavirus in komisija za predsedniška soočenja je predlagala, da bi bilo drugo soočenje med kandidatoma za predsednika ZDA virtualno. Trump je to odklonil, Biden se je s televizijo ABC dogovoril za javno tribuno, nakar je Trump dobil še svojo.

Volivci so se morali 19 dni pred volitvami odločiti, koga bodo spremljali, saj sta obe javni tribuni potekali istočasno. Trumpova je sicer trajala eno uro, Bidnova pa pol ure dlje.

Biden še vedno ni pojasnil, ali podpira idejo levice o povečanju števila članov vrhovnega sodišča, ker bodo republikanci s potrditvijo Amy Coney Barrett kmalu imeli konservativno večino šest proti tri. Je pa obljubil, da bo do volitev dal jasno stališče.

Ponovil je, da nad zamislijo ni ravno navdušen, vendar hkrati opozoril, da republikanci v času, ko volitve že potekajo, potiskajo kandidatko skozi postopek potrditve, medtem ko so leta 2016 blokirali kandidata Baracka Obame.

Voditeljica NBC Savannah Guthrie je Trumpa v Miamiju soočila z njegovim stališčem iz leta 2016, da Obama v volilnem letu ne bi smel imenovati vrhovnega sodnika. Trump je spremembo stališča tokrat utemeljil z besedami, da je vse postavil na glavo odnos demokratov pri potrjevanju vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha. “Nikoli še nisem videl, da bi s kakšnim človekom postopali slabše kot z njim in to je spremenilo igro,” je dejal Trump.

Na vprašanje, ali podpira odpravo pravice do splava, kar nekateri napovedujejo v primeru potrditve Coney Barrettove, Trump ni odgovoril. Dejal je, da noče govoriti o tem, da ne bo delovalo, kot da kandidatki pošilja navodila.

Biden je medtem v Philadelphii v miru kritiziral Trumpov odgovor na pandemijo koronavirusa, ki je do sinoči terjala življenja 218.000 Američanov. Trumpa je med drugim obtožil, da je ukinil urad Bele hiše za ukrepanje proti pandemijam, ki ga je odprl Obama.

Trump pa je zatrdil, da je pandemije praktično konec vsaj v ZDA, ker da se krepi le na tujem, denimo v Evropi. Na koncu je le priznal, da je nošenje mask lahko koristno.

Zagotovil je, da ameriške ekonomije ne bodo več zapirali zaradi koronavirusa, zapletel pa se je pri odgovoru na vprašanje, kdaj pred pozitivnim je imel nazadnje negativen test za koronavirus.

Nasprotniki sumijo, da je bil okužen že 29. septembra na soočenju z Bidnom, a noče priznati. Obe kampanji sta imeli dogovor, da si zaupata, da se bosta kandidata pred soočenjem testirala in bosta povedala, ali je vse v redu. “Ne vem, res ne vem. Vprašajte zdravnike, oni vedo,” je dejal Trump.

Priznal je, da je morda res dolžan 400 milijonov dolarjev, vendar se ne spomni komu, zagotovo pa ni dolžan “Rusom in kakšnim zlobnežem”. Zatrdil je, da je to zanj drobiž, obenem pa priznal tudi, da je res plačal le 750 dolarjev davka. Ponovno kot že zadnjih pet let je obljubil, da bo objavil davčne napovedi in podatke o dolgu.

Ponovil je, da bo njegovo zdravstvo boljše in cenejše, kot je zdravstvena reforma obamacare, ki jo je neusmiljeno napadal, vendar spet ni ponudil odgovora, kdaj bo njegova reforma prišla v javnost in za kaj sploh gre.

Trump je obsodil bele supremaciste in voditeljico vprašal, zakaj o obsodbi leve antife ne sprašuje Bidna. Odgovorila mu je, da zato, ker Bidna ni tam. Glede teorije zarote QAnon – ta med drugim trdi, da demokrati vodijo verigo pedofilije, Turmp pa je borec proti temu – je dejal, da QAnon ne pozna, ampak ve, da so dobri proti pedofiliji.

Spet je pogojeval priznanje izida volitev, če bodo te “poštene”, vmes pa večkrat menil, da najverjetneje ne bodo poštene.

Biden je poskrbel za dolg odgovor na vprašanje, zakaj bi mladi temnopolti volili njega, a ni dal jasnega odgovora.

Pri sebi je imel celo listke z opomniki in je ob debati okrog davkov s pogledom na papir dejal, da bo odprava olajšav za najbogatejše proračunu prinesla 92 milijard dolarjev. Zagotovil je, da tistim, ki zaslužijo manj kot 400.000 dolarjev na leto, ne bo višal davkov.

Soočil se je z vprašanjem o zakonu proti kriminalu iz leta 1994, ki je močno povišal kazni za mamila, ki jih uživajo temnopolti. Biden je takrat zakon podprl, sedaj pa priznal, da je bila to napaka, ker je napolnila zapore s temnopoltimi. Izgovarjal se je sicer, da so zakon takrat podpirali vsi temnopolti voditelji, problem pa naj bi bil pri izvedbi na lokalnih ravneh.

Če ne bo kaj prišlo vmes, se bosta Trump in Biden v živo na zadnjem soočenju pomerila prihodnji teden v Nashvillu.