V pogovorih za britanski Times in nemški Bild je bodoči 45. predsednik ZDA pet dni pred prisego v prvi vrsti ponudil roko sprave Rusiji, proti kateri je odhajajoča administracija Baracka Obame uvedla sankcije zaradi vpletanja v krizo v Siriji in Ukrajini, zasedbe ukrajinskega polotoka Krim in hekerskih napadov za vplivanje na ameriške volitve. Podobno so sankcije proti Rusiji zaradi zasedbe Krima leta 2015 uvedle tudi evropske države.
“Poglejmo, če bi lahko dosegli kak dober dogovor z Rusijo,” je dejal za Times. Nakazal je možnost, da bi dosegli dogovor glede zmanjšanja arzenala jedrskega orožja in olajšanja pritiska sankcij, vendar brez podrobnosti. “Rusija trenutno zaradi sankcij močno trpi, vendar mislim, da bi se lahko kaj zgodilo, kar bi koristilo veliko ljudem,” je dejal Trump, ki tudi med kampanjo ni skrival naklonjenosti do ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Kopico kontroverznih izjav za evropske zaveznike, nervoznih zaradi ruskih agresivnih potez v Ukrajini, je znova navrgel tudi na račun zveze Nato, povzema francoska tiskovna agencija AFP. “Že pred časom sem dejal, da ima Nato težave (…) Kot prvo, je zastarel, ker je bil zasnovan že dolgo dolgo let nazaj. Kot drugo pa države ne plačujejo, kar bi morale plačevati,” je dejal za najbolj prodajan nemški dnevnik Bild.
Trump je že med predvolilno kampanjo navrgel, da bo dvakrat premislil, ali bo priskočil na pomoč zaveznikom v Natu, če ne bodo “razumno povrnili” stroškov ZDA za njihovo obrambo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ga je sicer po izvolitvi opozoril, da je Nato temelj transatlantske varnosti že skoraj 70 let in je še posebej pomemben v teh časih, ko se svet sooča z novimi grožnjami varnosti.
Stroški za varnost so že dolgo v ospredju razprav v Natu. Skoraj 70 odstotkov vseh sredstev, ki jih skupno za vojsko nameni 28 članic zavezništva, sicer pokrijejo ZDA, večina zaveznic pa tudi (še) ne dosega dogovorjenih dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo.
“Države torej ne plačujejo svojega poštenega deleža in zdaj naj bi jih mi branili. (…) Le pet držav plačuje, kar mora plačevati. Pet. To ni veliko,” je dejal Trump.
V pogovoru za Times in Bild se je posvetil tudi odhodu Velike Britanije iz EU in ocenil, da se bo “brexit na koncu izkazal za dobro stvar”. Zavzel se je tudi za hiter trgovinski dogovor z “Veliko Britanijo po EU”, ki bo po njegovih besedah “dober za obe strani”. “Zelo močno si bomo prizadevali za to, da bi ga dosegli hitro in dobro,” je dejal Trump.
Hkrati je potrdil, da se bo že kmalu po petkovi prisegi sestal z britansko premierko Thereso May. Ta bo v torek predstavila svojo strategijo glede brexita, ki naj bi bil po poročanju nedeljske izdaje Timesa “čisti in trdi brexit”, torej popolni odhod Velike Britanije iz skupnega trga in drugih struktur EU.
Trump je napovedal še, da bodo britanskemu zgledu odhoda iz EU sledile tudi druge države. Večinoma zaradi velikega pritiska migrantov in beguncev, je prepričan.
“Če ne bi bili prisiljeni sprejeti beguncev, tako veliko, z vsemi problemi (…) mislim, da ne bi bilo brexita. To je bila kaplja čez rob,” je dejal.
Zaradi begunske krize v Evropi je kritiziral tudi nemško kanclerko Angelo Merkel, ker je v državo spustila tako veliko število migrantov. Namignil je, da bi to lahko predstavljalo tudi varnostni problem.
“Mislim, da je naredila zelo katastrofalno napako, to je, ko je sprejela vse te ilegalce, saj veste, ko je sprejela vse te ljudi od vsepovsod, od koder so prišli. In nihče niti ne ve, od kje so prišli,” je dejal Trump, ki sicer Merklovo, kot je dejal, “zelo spoštuje”.
