Trump je na zborovanju v Miamiju Clintonovo med drugim kritiziral zaradi nasprotovanja orožju in je izjavil, naj njenim agentom tajne službe odvzamejo orožje, potem pa “bodo videli, kaj se ji bo zgodilo”. Obtožil jo je tudi, da želi uničiti drugi amandma ustave, ki ureja pravico do orožja.

Iz volilnega štaba Clintonove so ga obtožili, da spodbuja ljudi k nasilju. Vodja kampanje demokratske kandidatke Robby Mook je poudaril, da gre za nesprejemljivo izjavo za predsedniškega kandidata, ki želi postati vrhovni poveljnik vojske, “ne glede na to, ali jo je izrekel, da bi izzival protestnike na zborovanju, mimogrede ali celo v šali”.

Trump je podobne obtožbe doživel že avgusta, ko je na zborovanju dejal, da lahko zagovorniki pravice do orožja v ZDA kaj storijo glede Clintonove. Takrat je zanikal, da bi svoje privržence spodbujal k nasilju.

Na miamijskem odru je tudi napovedal, da bo z njegovim predsednikovanjem konec normalizacije odnosov s Kubo, dokler Kuba ne osvobodi političnih zapornikov, uvede demokracije in uresniči drugih zahtev dela volivcev kubanskega izvora na Floridi. S tem je znova spremenil stališče, saj je še lani zagovarjal odpravo sankcij in normalizacijo odnosov.

Trump si je sicer že v petek zjutraj nakopal težave, ko se je ponovno norčeval iz medijev in jih povabil na novinarsko konferenco, kjer bo podal pomembno izjavo glede rojstva predsednika ZDA Baracka Obame. Po kratki izjavi, da sedaj verjame, da se je Obama res rodil v ZDA, je snemalce povabil, naj posnamejo njegov najnovejši hotel v Washingtonu, za kuliso pa si je pripeljal tudi nekaj vojaških veteranov.

Prvič doslej so se televizijske mreže odločile, da imajo dovolj in so se odločile, da njegovega hotela ne bodo snemale oziroma predvajale posnetkov. Trump je več let širil in poudarjal govorice, da Obama ni bil rojen v ZDA, kar pomeni, da ni legitimno izvoljen predsednik, poleg tega pa naj bi bil še musliman.

Trump ni pojasnil, zakaj si je sedaj premislil, prav tako ni odgovoril na novinarska vprašanja, ali še vedno meni, da je Obama musliman. Če je bil razlog iskanje podpore pri temnopoltih volivcih oziroma vsaj zmanjšanje njihove podpore Clintonovi, se je zgodilo ravno nasprotno.

Čeprav je Obama po Trumpovi izjavi sarkastično dejal, da približno ve, kje se je rodil, ZDA pa pozval, naj se ne ukvarja z neumnostmi, pa je kampanja Clintonove zadevo izkoristila in s pomočjo celotne temnopolte kongresne delegacije v Washingtonu družno udrihala po “lažnivem in pokvarjenem rasistu, odurnem prevarantu”, ki si drzne dovoliti, da od predsednika zahteva identifikacijo.

Temnopolti kongresniki niso bili tako jezni vse od 60. let prejšnjega stoletja, ko so se borili proti diskriminaciji in segregaciji na ameriškem jugu. Napovedujejo intenzivno mobilizacijo volivcev proti Trumpu, Clintonova in njena kampanja pa pravijo, da Trump laže, ko trdi, da je vprašanja o kraju Obamovega rojstva začela prva postavljati Clintonova leta 2008, ko se je z Obamo borila za nominacijo demokratske stranke.

O tem ni prav nobenega dokaza in Clintonova od njega zahteva opravičilo za laži. “Po petih letih prodajanja rasistične teorije zarote ga je res osupljivo opazovati, kako se postavlja v vlogo razsodnika, ali je predsednik ZDA res Američan,” je dejal Mook.

Kritikam, čeprav posredno, se je pridružila tudi prva dama ZDA Michelle Obama, ki je imela prvega v vrsti govorov v podporo Clintonovi. V Virginiji je govorila o ljudeh, ki še vedno dvomijo v državljanstvo njenega moža, za katerega je dejala, da se je vedno povzpel nad nizkotnost tovrstnih kritikov in ni nikoli odgovarjal z isto mero.