State Department trdi, da Kuba že desetletja gosti morilce, izdelovalce bomb in ugrabitelje iz ZDA, podpira režim Nicolasa Madura v Venezueli in nudi zavetišče teroristom iz Kolumbije.

Zato so ZDA uvedle sankcije, ki omejujejo ameriško pomoč, prepovedujejo uvoz in izvoz orožja in trgovino z določenimi predmeti.

Državni sekretar ZDA Mike Pompeo je ob tem zagotovil, da ZDA še naprej podpirajo kubansko ljudstvo v prizadevanjih za demokracijo in spoštovanje človekovih pravic.

Gre za eno v vrsti potez Turmpove vlade, s katerimi odpravlja dediščino Obame in otežuje vladanje Bidnu. ZDA imajo za tak pritisk na Kubo le nekaj zaveznikov v Latinski Ameriki.

Trump je ponovno uvedel številne sankcije proti Kubi, ki jih je Obama odpravil pred in po obnovi diplomatskih odnosov leta 2015, kar mu je politično koristilo na Floridi, saj je dobil večino glasov volivcev kubanskega izvora.

Zadnji paket sankcij skoraj povsem prekinja potovanja na Kubo in finančne tokove med državama. To bo prizadelo tiste v ZDA, ki imajo na Kubi sorodnike in jim pošiljajo denar.

Kuba sicer kljub normalizaciji odnosov z ZDA ni poslala nazaj Američanov, ki so se na Kubo zatekli pred kazenskim pregonom v domovini. Ameriški prebežniki so na Kubi dobili status političnih beguncev, imajo zastonj hrano, zdravstvo in stanovanje.

Kuba je ena redkih držav, ki ima dobre odnose z Madurovo Venezuelo, vendar zanika, da bi imela tam 20.000 vojakov in obveščevalcev kot to trdijo ZDA. Kuba gosti tudi nekaj voditeljev kolumbijske uporniške skupine, ki so se pogajali o miru s predsednikom Ivanom Duquejem, vendar pa je bombni napad pripadnikov kolumbijske Nacionalne osvobodilne armade leta 2019 v Bogoti ta pogajanja končal. Kolumbija zahteva upornike, Kuba izročitev zavrača.