Bertoncelj je na novinarski konferenci po današnji seji vlade pojasnil, da je vlada spomladi rebalans letošnjega proračuna pripravila na podlagi Umarjeve pomladanske napovedi, da bo gospodarska rast letos dosegla 3,4 odstotka. A rast bo slabša, kot je dejal, predvsem na račun slabšega drugega četrtletja, ko je prišlo predvsem do velikih sprememb pri zalogah. Razmere naj bi se sicer v tretjem in zadnjem četrtletju nekoliko izboljšale.

“Naj pa jasno povem – gospodarska rast bodisi 2,8- ali triodstotna, je zelo solidna gospodarska rast, še vedno več kot dvakrat višja od povprečne rasti v območju evra,” je poudaril minister.

S slabšo Umarjevo napovedjo bo treba spremeniti tudi poteze vlade; med drugim je že zamrznila izvrševanje proračuna, tako da bo vse večje nenačrtovane izdatke ministrstev do konca leta potrjevalo ministrstvo za finance. “Ministre sem pozval k varčevanju in črtanju nenujnih ukrepov,” je poudaril Bertoncelj, ki meni, da bi del izpada prihodkov lahko nadomestili z varčevanjem.

Spomnil je, da na ministrstvih varčujejo že od septembra. “To varčevanje že poteka, jaz sem ministre samo pozval k bolj intenzivnemu varčevanju pri nenujnih ukrepih. Ne govorimo o tistem, kar so zakonske obveznosti, govorimo o nenujnih ukrepih, kjer lahko privarčujemo. Mislim, da je tako prav, v teh časih se je treba obnašati odgovorno in porabo v tem delu zamejiti,” je ponovil.

Za prihodnje leto bo, kot je napovedal, načrtovano višino odhodkov državnega proračuna znižal za 100 milijonov evrov na 10,35 milijarde evrov. “Proračuna za leti 2020 in 2021 bosta oblikovana tako, da bosta skladna s fiskalnim pravilom,” je zagotovil.

“Ne želim izpasti pesimistično. Mi imamo lepo gospodarsko rast, sledimo napovedim Umarja, sicer pričakujem, da se zna zgoditi kakšen popravek, in če bo treba, se bomo nemudoma prilagodili,” je bil jasen. Predvidenih 100 milijonov evrov bodo po njegovih besedah ministrstva privarčevala linearno, vsako bo izgubilo približno en odstotek sredstev, je pojasnil.

Bertoncelj je na novinarski konferenci še pojasnil, da je bil državni proračun avgusta znova v črnih številkah in izkazuje presežek. Presežek za prihodnje leto je predviden v višini 0,8 odstotka BDP, za leto 2021 leto pa v višini 1,2 odstotka BDP.

“Pomembno je, da ohranjamo trend proračunskega presežka, ter da dodatno znižamo javni dolg in lovimo v treh letih strukturno uravnoteženost. Tega Slovenija še nikoli ni imela,” je še dodal Bertoncelj in izpostavil, da je to pomembno tudi z vidika mednarodnih bonitetnih ocen.