Po poročanju današnjega Dnevnika je ministrstvo za notranje zadeve v primeru Šami sklenilo le, da “Slovenija ne bo obravnavala prošnje za mednarodno zaščito (…), saj bo imenovani predan Republiki Hrvaški, ki je odgovorna za obravnavanje njegove prošnje za azil”.
Iz izreka citiranega sklepa ne izhaja, da je prošnja zavržena, je ugotovilo sodišče. Če bi ministrstvo hotelo prošnjo zavreči, bi moralo to tudi zapisati, poroča časnik.
Ministrstvo je po mnenju sodišča prav tako zmotno trdilo, da uporaba diskrecijske klavzule ni več mogoča, saj da so Šamijevi postopki v Sloveniji končani. Na podlagi evropske sodne prakse pa je uporaba diskrecijske klavzule (torej prevzem prošnje za azil) mogoča še vse do trenutka, ko je prosilec predan drugi državi. Vse dotlej namreč zanj veljajo vsaj minimalni standardi in v resnici je še vedno prosilec za azil, je zapisalo sodišče.
Upravni sodnici Darinka Dekleva Marguč in Irena Polak Remškar ter sodnik Boštjan Zalar so odločili, da mora ministrstvo upoštevati Šamijeve navedbe o povezanosti s Slovenijo, o udejstvovanju v slovenskem socialnem in kulturnem življenju in pri delu z begunci ter presoditi, ali ne bi njegove prošnje vendarle prevzelo v obravnavo.
Sodišče je tudi izdalo začasno odredbo, s katero so odločili, da mora Šami do pravnomočnega zaključka teh postopkov ostati v Sloveniji. Če bi ga namreč vmes izročili Hrvaški, mu potem – tudi če bi mu ugodili – ne bi mogli več zagotoviti, da se lahko vrne.
Šamijev zastopnik in aktivist Miha Blažič je nad odločitvijo upravnega sodišča zelo zadovoljen, saj ta pritrjuje tezi, da je imela Slovenija že vseskozi možnost odločanja o diskreciji. Kot je dejal, se je vseskozi pojasnjevalo, da “Slovenija o tem ne more odločati, čeprav bi rada”. “To je bilo s strani ministrstva zavajajoče,” je poudaril. Tako je vesel, da je sodišče podalo nedvoumen odgovor, da Slovenija o tem seveda lahko odloča.
“Gre za priznanje sodišča, da je vloga diskrecijske klavzule v dublinskem zakoniku namenjena tudi takšnim primerom in da se jo uporablja tudi za takšne primere,” je še dejal za STA.
Šami je namreč februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.
V načrtovano deportacijo Šamija se je novembra močno vpletla tudi slovenska politika. Na ministrstvu za notranje zadeve tokrat, kot so pojasnili za Dnevnik, ne komentirajo odločitve sodišča, saj gre za “konkretne upravne postopke, ki še niso zaključeni”. Po pisanju časnika lahko ministrstvo za notranje zadeve še vedno poskusi z revizijo primera na vrhovnem sodišču. Glede na izkušnje iz prejšnjih primerov pa se ministrstvo pritoži na večino sodnih odločb, ki so zanj neugodne, še navaja Dnevnik.
Tudi predsednik DZ Milan Brglez zadeve ne komentira, ker gre z odprt postopek. Verjame pa, da bo notranje ministrstvo ravnalo v skladu z napotili sodišča, je dejal za STA.
