Trasi hitre ceste Šentrupert-Velenje nasprotuje del prebivalstva savinjskih občin, preko katerih je načrtovana izgradnja te ceste. Občini Braslovče in Polzela sta zato 30. maja lani vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN za odsek Šentrupert-Velenje, ki jo je vlada sprejela januarja 2017.
Predlagatelji zahteve za ustavno presojo so uredbo izpodbijali, saj so prepričani, da je bila sprejeta po nezakonitem in protiustavnem postopku. Med drugim naj postopek ne bi ustrezal zahtevam konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija), prav tako naj bi bil v neskladju z evropsko direktivo, nekaterimi področnimi zakoni in ustavo.
Med drugim so v zahtevi trdili, da naj bi s sprejeto uredbo bila občinam odvzeta pravica do lastnega prostorskega urejanja ter da naj bi posegla še v druge ustavno določene pristojnosti občin. Navajali so tudi, da v postopku priprave uredbe ni bilo nikakršne javne razprave “o še odprtih variantah”, prav tako med drugim izpostavljajo, da trasa po v končni fazi določeni varianti F2-2 sploh ni bila predmet kakršnekoli študije variant in primerjave z ostalimi možnimi variantnimi rešitvami na odseku F ter vladi očitajo neresnično prikazovanje stanja zadev.
Vlada je v odgovoru na zahtevo podrobno kronološko predstavila potek sprejema uredbe in zanikala več trditev predlagateljev. Med drugim je navedla, da je bil osnutek DPN za varianto F2-2 junija 2015 javno razgrnjen skupaj z okoljskim poročilom, kot ena izmed strokovnih podlag pa je bila javno razgrnjena tudi študija variant iz leta 2008, s katero je bila opravljena izbira najustreznejše variante F2-2.
Ustavno sodišče pa je v danes objavljeni odločbi med drugim navedlo, da je seznanjeno z javnimi stališči o prednostih in slabostih predlaganih variant, o njihovih posegih v okolje, naravo in zasebna življenja ter o nevarnostih za vodne vire in o finančnih posledicah. “Vendar stališča o primernosti posameznih variant na presojo ustavnega sodišča ne morejo vplivati,” je zapisalo sodišče.
Ko ustavno sodišče v okviru svojih pristojnosti odloča o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni, ne ocenjuje primernosti ureditve in ne odloča o strokovnih vprašanjih. Ustavno sodišče zato ne more presojati, ali je izbrana trasa cestnega odseka najustreznejša med predlaganimi, niti ne tega, ali varianta F2-2 pomeni zgolj optimizacijo variante F2 ali pa gre za samostojno traso. Načrtovanje in optimizacija variant je proces interdisciplinarnega strokovnega dela, katerega rezultat je izbira najustreznejše variante prostorske ureditve, je med drugim zapisalo sodišče.
Presoja ustavnega sodišča je bila tako omejena na oceno ustavnosti in zakonitosti postopka, po katerem je bila uredba sprejeta. Bistveni očitek predlagateljev pri tem je bil, da v postopku priprave uredbe, med katerim je na področju prostorskega načrtovanja večkrat prišlo do sprememb zakonodaje, javnosti ni bilo omogočeno učinkovito in dovolj zgodnje sodelovanje v postopku.
A ustavno sodišče je ugotovilo, da je postopek priprave in sprejetja uredbe potekal v skladu z zakonom o prostorskem načrtovanju in zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v postopku pa je bila javnosti zagotovljena možnost učinkovitega sodelovanja. Uredba zato ni v neskladju z ustavo, je ugotovilo ustavno sodišče, ki je odločitev sprejelo soglasno.
V zvezi z uredbo o DPN za odsek Šentrupert-Velenje je sicer bila 16. januarja lani vložena tudi pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe, ki pa jo je vložila skupina občanov Šmartnega ob Paki. V zvezi s tem so danes za STA na ustavnem sodišču pojasnili, da o tej zadevi še ni bilo odločeno.
Na odločitev ustavnega sodišča glede vložene zahteve za ustavno presojo so med drugim čakali na Darsu, kjer so že izvedli razpis za projektiranje hitre ceste Šentrupert-Velenje, a z izbranim ponudnikom nato zaradi vložene zahteve za ustavno presojo niso podpisali okoli 10 milijonov evrov vredne pogodbe za projektiranje.
Zagotovo pa bo odločitev razveselila Korošce, ki že vrsto let opozarjajo na nujnost izgradnje hitre ceste, ki bo regijo povezala z avtocestnim križem. Medtem so se sicer kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo predhodnega odseka nadaljevali postopki za izgradnjo odseka Velenje-Slovenj Gradec, kjer bi se lahko po napovedih že konec letošnjega leta začela gradnja na treh za to predvidenih lokacijah.
