Zahtevo za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi je vložil Sodni svet. Predlagatelji so v zahtevi opozorili na pravno praznino, saj omenjena predpisa ne vsebujeta ustreznih zakonskih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, zlasti z vidika posega v neodvisnost sodstva.
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler se po opozorilih Sodnega sveta nanaša na konkretne že pravnomočno končane sodne postopke, poleg tega pa presega svoje ustavno določene pristojnosti in posega v ustavno varovano neodvisnost sodne veje oblasti. Sodni svet je ob tem opozoril, da zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi ne omogočata ustreznega sodnega varstva za primer, ko se že s samim aktom o odreditvi parlamentarne preiskave poseže v neodvisnost sodne veje oblasti.
Sodni svet je predlagal, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje obeh predpisov ter akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike.
Kot je v odločbi zapisalo ustavno sodišče, se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti predpisov, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost sodstva. Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki.
Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih sodnikov v konkretnih sodnih postopkih, namreč trči v ustavno zajamčeno neodvisnost sodnikov, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva, so opozorili. Takšne posledice pa je po njihovem mnenju mogoče preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike. Takšno zadržanje po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo hujših posledic.
Zato so ustavni sodniki sklenili, da do končne odločitve zadržijo izvrševanje izpodbijanih predpisov, če ta ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav, ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti sodnikov. Ta odločitev se izvrši tako, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, v katerem se nanaša na sodnike.
Takšno odločitev je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval Klemen Jaklič, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje, Špelca Mežnar in Marko Šorli pa sta napovedala pritrdilni ločeni mnenji. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen.
Poleg zahteve Sodnega sveta ima ustavno sodišče na mizi tudi pobudo vrhovnega državnega tožilstva za oceno ustavnosti ustanovitve preiskovalne komisije v zadevi Kangler in zakona o parlamentarni preiskavi, ki takšno ustanovitev dopušča. Pobudo so prvič obravnavali na seji 9. oktobra, a o njej še niso odločili.
Vrhovno državno tožilstvo je pobudo vložilo, ker meni, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje. S preiskovalno komisijo namreč poslanci ugotavljajo politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon državnega svetnika in nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja ter domnevne zlorabe pri tem pregonu. Pri tem očitki letijo predvsem na mariborsko policijo, tožilstvo in mariborski okrožno in okrajno sodišče.
Preiskovalno komisijo je zahteval državni svet, DZ pa jo je po zakonu moral ustanoviti. V njej iz podobnih razlogov, kot sta jih navedla tožilstvo in Sodni svet, ne sodelujejo predstavniki koalicije in Levice.
Komisija, ki jo vodi poslanec SDS Žan Mahnič, je sicer že začela z delom in kot prvega zaslišala Kanglerja. Določila je tudi že seznam prič, ki jih bo povabila na pogovor. Med njimi so nekdanji Kanglerjevi sodelavci, nekdanji poslanci, tožilci in predstavniki policije.
