Banka Slovenije je na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odredbi ljubljanskega okrožnega sodišča, na podlagi katerih so kriminalisti julija lani opravili obsežne hišne preiskave ter zasegli elektronske in druge dokumente fizičnih oseb in Banke Slovenije.

V zvezi s tem je skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) med drugim problematizirala tajnost zaseženih gradiv, saj da je banka del evropskega sistema centralnih bank in ECB in da je za razkritje zaupnih informacij v preiskavah treba pridobiti soglasje ECB.

ECB se je v sporu s slovenskim tožilstvom obrnila na ljubljansko okrožno sodišče, ki pa naj bi v začetku leta med drugim presodilo, da v postopkih ni prišlo do kršitve protokola o privilegijih in imunitetah ter da zaseženi podatki ne predstavljajo arhiva ECB.

ECB naj bi ustavnim sodnikom predlagala, naj se glede nedotakljivosti arhivov in prepovedi preiskovanja prostorov evropskih institucij obrnejo na Sodišče EU. Medtem je Evropska komisija konec aprila Sloveniji poslala prvi opomin v okviru ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje zaradi teh preiskav in zaplembe dokumentov ECB.

Kriminalistična preiskava v Banki Slovenije se je zgodila julija lani, nanašala pa se je na preiskavo vodilnih v centralni banki – Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja – zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Ustavni sodniki bodo sicer med drugim nadaljevali tudi obravnavo ustavne pritožbe zagovornikov Milka Noviča na pripor. Novič je v priporu od 14. aprila letos, ko mu je sodnica okrožnega sodišča v Ljubljani izrekla obsodilno sodbo za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika.