Pobudnika za začetek postopka sta Društvo za ohranjanje naravne dediščine in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij. Izpodbijala sta tudi odlok, ki določa obseg in pogoje selektivnega in omejenega odvzema osebkov živalskih vrst rjavega medveda in volka iz narave, pogoje njihovega izjemnega odstrela za leto 2017, način določitve obsega odvzema, spremljanje odvzema in vodenje evidenc o odvzemu osebkov obeh navedenih živalskih vrst iz narave.

Vendar ustavno sodišče navaja, da je iz navedb v pobudi razvidno, da pobudnika nasprotujeta le določbam odloka, ki se nanašajo na ukrep odvzema osebkov živalske vrste volka iz narave, in prilogi 2, ki je sestavni del odloka. Zato je sodišče štelo, da pobudnika odlok izpodbijata le v tem obsegu. Slednje pa je ustavno sodišče zavrglo že leta 2014, je razvidno iz obrazložitve sodišča.

Odlok o letošnjem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave je vlada sprejela 19. januarja. V njem je predvidela odvzem deset volkov ter 113 medvedov.

Število volkov za odstrel vsako leto določi ministrstvo za okolje in prostor, obe nevladni organizaciji pa opozarjata, da se pri tem ne spoštuje habitatne direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki z določenimi izjemami prepoveduje ubijanje zaščitenih živali, med katerimi je tudi volk.

Zoper prilogo odloka, ki določa odstrel volkov, sta Društvo za ohranjanje naravne dediščine in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij vložila tudi tožbo na upravno sodišče, ker da “država ni izkazala potrebnega pogoja, da ni druge zadovoljive možnosti glede problema, ki je razlog odstrela”.