Babica dečkov po materini strani je izpodbijala sodbo upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njena tožba zoper odločbo, ki jo je izdalo ministrstvo za delo in s katero so bile zavrnjene njene vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti za mladoletna vnuka, ki sta bila ob oddaji rejniški družini leta 2016 stara tri in pet let.
Upravno sodišče je tedaj na podlagi izvedenega postopka odločilo, da ne bi bilo v največjo korist dečkov, če bi ju v rejništvu imela njuna babica. Sodišče se je med drugim po informacijah Večera tedaj sklicevalo na ugotovitev izvedenca klinične psihologije, da babica dolgoročno ne bi zmogla dovolj uspešno opravljati vzgojnega poslanstva. Babica se je na takšno sodbo pritožila na vrhovno sodišče, a je to zavrnilo njen predlog za dopustitev revizije.
Prek zastopnika, odvetnika Velimirja Cugmasa, se je nato babica pritožila na ustavno sodišče, ki je maja letos otrokoma postavilo kolizijskega skrbnika zaradi zagotovitve njune pravice do izjave v postopku z ustavno pritožbo.
Skrbnik je, kot navaja Večer, v svoji izjavi pojasnil, da morajo v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je veljal v času izpodbijane sodbe, organi v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist.
Upravno sodišče je tako po mnenju kolizijskega skrbnika imelo ustrezno zakonsko podlago za izvajanje dokazov, s katerimi bi razjasnili dejansko stanje in delovali v korist otrok. Utemeljitev sodišča, da otroka glede na svojo starost in zrelost nista sposobna izraziti svojega mnenja in da prav tako ne bi bila mogla izraziti svojega mnenja glede skrbništva, saj še nimata lastnih izkušenj o tem, je po oceni skrbnika napačno. Po njegovem mnenju zadostuje, da imata otroka tako izkušnje glede življenja pri rejnikih kot življenja pri starih starših.
Kolizijski skrbnik naj bi tudi opozoril, da je bilo izvedensko mnenje kliničnega psihologa iz nepravdnega postopka narejeno decembra 2016, zaradi časovne oddaljenosti pa so se sedaj lahko razmere na strani dečkov in babice že bistveno spremenile.
Izvedenki sta dečka in babico pregledali kmalu po tragični smrti matere, upravno sodišče pa je sodbo izdalo januarja 2018. Po mnenju kolizijskega skrbnika sta otroka v tem času v določeni meri že prebolela travmatično izkušnjo izgubo matere. Ali to drži, bi lahko po mnenju skrbnika upravno sodišče razjasnilo z postavitvijo ustreznega izvedenca, ki bi dopolnil mnenje kliničnega psihologa. Slednji bi se osredotočil na kompetence babice za vzgojo lastnih vnukov, česar pa izvedenki v nepravdnem postopku nista storili, saj jima takšna naloga ni bila naložena.
Ob tem je ustavno sodišče sprejelo tudi stališče, da bi moral izvedenec pisno mnenje, ki ga je podal, tudi ustrezno ustno obrazložiti. Prav tako je ustavno sodišče po navedbah Večera opozorilo, da je izvedenec klinične psihologije že v pisnem mnenju navedel, da bi na vprašanje, ali je umik otrok iz travmatiziranega okolja res najboljša rešitev in edino zagotovilo njunega nadaljnjega zdravega razvoja in uspešnosti osebnostne prilagoditve, najbolj kompetentno odgovoril izvedenec s področja otroške klinične psihologije.
Ustavno sodišče je sodbo mariborskega upravnega sodišča razveljavilo in vrnilo v novo odločanje na prvo stopnjo. Upravno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku mladoletnima otrokoma tudi zagotoviti ustrezno zastopanje z zagotovitvijo kolizijskega skrbnika, še navaja časnik.
Da je ustavno sodišče razveljavilo sodbo Upravnega sodišča v Mariboru, je za STA potrdil tudi odvetnik Cugmas. “S tem je dokazano, da je odločitev upravnega sodišča bila preuranjena in da bo o zakonitosti nedodelitve dovoljenja babici moralo odločati še enkrat,” je dejal.
Med drugim je kot nov dokaz usposobljenosti babice za rejništvo navedel dejstvo, da babica trenutno ustrezno skrbi za svojega tri leta starega vnuka po drugi, še živeči hčerki, ki ima deljen delovni čas.
Kdaj se bo postopek na upravnem sodišču začel znova, odvetnik ne želi ugibati, upa pa, da kmalu. Dodal je, da babica še vedno verjame v uspeh svojih prizadevanj.
