Na srečanju naj bi bilo govora predvsem o novih usmeritvah socialne politike v EU in vprašanju migrantov oz. beguncev, voditelji pa bodo obravnavali tudi vprašanja varnosti in protievropskih populističnih gibanj v nekaterih članicah EU ter brexita. Diplomatski viri sicer pravijo, da od današnjega vrha ni pričakovati kakih senzacionalnih rezultatov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Vrha, ki po trditvah iz Aten nikakor ni namenjen oblikovanju fronte proti severnim članicam povezave, se udeležujejo italijanski premier Matteo Renzi, francoski predsednik Francois Hollande, portugalski premier Antonio Costa ter predsednika vlad Cipra in Malte, Nikos Anastasiades in Joseph Muscat.
Zaradi vladne krize v Španiji je udeležbo odpovedal španski premier, ki opravlja tekoče posle, Mariano Rajoy, a Madrid, ki grškemu srečanju ne pripisuje kakega večjega pomena, v Atene pošilja drugega visokega uradnika.
Kot so pojasnili viri blizu grški vladi, že to, da se srečanja udeležujeta industrijsko razviti Francija in Italija, ki imata veliko skupnega s severnejšimi evropskimi državami, kaže, da ne gre za skupino kakih evroskeptikov ali združenje proti nemški kanclerki Angeli Merkel oz. Bruslju.
Cipras s srečanjem v Atenah uresničuje svoje politične sanje. Levičarki premier, ki je bil na čelu Grčije primoran obrzdati svoja revolucionarna stališča, je kmalu po izvolitvi februarja 2015 odpotoval po južnih članicah EU. Takrat je iskal zaveznike, s katerimi bi se skupaj zoperstavil varčevanju, vsiljenemu s strani severnih članic povezave in Bruslja.
Ta njegova prizadevanja so takrat hitro propadla, saj so mu kolegi v južnih članicah položili na srce, naj najprej pospravi doma, nekateri pa se z njim sploh niso želeli srečati.
A stvari so se nato spremenile, saj je Cipras pristal na ostro varčevanje, ki ga sedaj tudi izvaja. Z današnjim vrhom, na katerem se bo pokazal kot gostitelj pomembnih kolegov, pa bo skušal vsaj za en dan pozornost Grkov usmeriti stran od vsakodnevnih tem, kot so krčenje pokojnin in višanje davkov.
