Pregled izvajanja okoljske politike EU (EIR) ima za osrednji cilj dialog in sodelovanje z državami članicami, je poudarila namestnica generalnega direktorja generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji Joanna Drake. Kot je spomnila, je namreč ugotovljenih kršitev na področju izvajanja evropske okoljske zakonodaje veliko – precej težav s tem ima tudi Slovenija.

“Okoljska politika je izjemen primer javne politike, ki se je ne da oblikovati, niti izvajati brez dialoga,” se je strinjala generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte. Novo orodje za izboljšanje dialoga z državami članicami na ministrstvu tako pozdravljajo in ocenjujejo, da nadgrajuje dosedanjo politiko korenčka in palice, je pojasnila.

Pomen pogovora in spoznavanja dobrih praks je podčrtal tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Po njegovem bi morali že zdavnaj preseči dilemo, ali želimo gospodarski razvoj ali varstvo okolja. “Jasno je, da s celostnim razmišljanjem in dialogom lahko pridemo do veliko boljših in trajnostnih rešitev,” je poudaril.

“Vaša država je med članicami, ki precej dobro izpolnjujejo cilje zakonodaje EU,” je ocenila Drakeova. Pregled med drugim izpostavlja visok delež recikliranih odpadkov v Sloveniji, dodaja pa tudi, da so v Sloveniji prispevki prihodkov od okoljskega davka med najvišjimi v EU.

Na drugi strani poročilo za leto 2016 izpostavlja tri glavne izzive. Prvi je racionalizacija pravnega okvira v zvezi z načrtovanjem in okoljskimi presojami z zagotovitvijo upoštevanja okoljske zakonodaje EU ob sočasnem zmanjšanju upravnega bremena in ovir za naložbe.

Drugi glavni izziv je ohranitev obsežnega omrežja Natura 2000 v Sloveniji z vključevanjem gospodarskih in naravnih vidikov v sistem načrtovanja in okoljske presoje. “To je nacionalni zaklad, sedite na naravnem rudniku zlata,” je poudarila predstavnica Evropske komisije. Ohranjanje okolja je med drugim izrednega pomena za nadaljnji razvoj slovenskega turizma, je spomnila.

Tretji izziv za Slovenijo je prednostna obravnava naložb v zvezi z odpadno vodo, saj ima Slovenija na tem področju težave z izpolnjevanjem evropskih standardov. “Ni edina, vemo, da gre za ogromne investicije,” je poudarila Drakeova. A za izpolnitev pristopnih zavez mora Slovenija to vprašanje umestiti med svoje prioritete, je poudarila.

Predstavnica Evropske komisije je precej pozornosti namenila tudi prehodu v krožno gospodarstvo, ki ga Bruselj razume kot veliko priložnost. “Čeprav vlada v svojih strateških dokumentih močno podpira krožno gospodarstvo, se zdi, da je operacionalizacija tega koncepta še vedno izziv,” med drugim navaja pregled izvajanja okoljske politike. “Zasebni sektor je poleg pomanjkanja finančnih spodbud kot glavno oviro za prehod na krožno gospodarstvo opredelil vrzel med deklarativno in dejansko podporo.”

Prisotni iz nevladnih organizacij so slovenskemu okoljskemu ministrstvu med drugim očitali pomanjkanje dialoga s civilno družbo, tak primer naj bi bila tudi uredba o hrupu, ki je trenutno v medresorski obravnavi. Boltejeva je zagotovila, da na ministrstvu postopke vodijo v skladu z Aarhuško konvencijo.