Ankete šele lanskega aprila ustanovljenemu Macronovemu gibanju v prvem krogu napovedujejo okrog 30-odstotno podporo – rezultat, ki naj bi se v drugem krogu preoblikoval v jasno večino poslanskih sedežev. Njihovi kandidati naj bi glede na nekatere raziskave zasedli med 320 in 350 sedežev, medtem ko jih za večino potrebujejo 289. Nekatere ankete jim napovedujejo celo do 400 poslancev.
Desni Republikanci naj bi osvojili okrog 20 odstotkov glasov. Nacionalni fronti se obeta 18 odstotkov, radikalno levi Nepokorni Franciji predsedniškega kandidata Jean-Luca Melenchona 12,5 odstotka glasov, socialistom pa osemodstotna podpora.
Francozi v 577 volilnih okrajih volijo po enega poslanca. Kandidat si lahko zmago zagotovi že v prvem krogu, če osvoji najmanj 50 odstotkov glasov, ki pa morajo predstavljati najmanj 25 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Če to ne bo uspelo nobenemu izmed kandidatov, se bosta v drugem krogu pomerila prvo- in drugouvrščeni ter tisti, ki bodo v prvem krogu prejeli glasove vsaj 12,5 odstotka volilnih upravičencev. V drugem krogu zmaga kandidat z največjim deležem glasov.
Pri tem velja večinski volilni sistem – sedež v narodni skupščini dobi le zmagovalec, medtem ko glasovi za preostale kandidate odpadejo. Zaradi tega manjše stranke še posebej težko pridobijo poslanske mandate.
