Pogodba z izvajalcem del za okoli milijon evrov vredno obnovo mostu čez Savski otok je bila podpisana že lansko jesen, a se je zapletalo pri sklenitvi služnostnih pogodb. Prav februarska nesreča tovornjaka, ki pa ni bila prva v zadnjih letih, je morda prispevala k hitrejši rešitvi, kar se tiče zemljišč.

Kot pojasnjuje kranjski župan Boštjan Trilar, se je za most čez Savski otok sedaj že začela uvedba izvajalca v delo. Naslednji teden pa se bo Trilar sestal s predstavniki ministrstva za infrastrukturo in Direkcije RS za infrastrukturo, na katerem bodo detajlno razdelali terminski načrt.

“Del se lotimo takoj, ko se uredi vreme, kot smo napovedali že pozimi,” je ta teden ob robu razširjene seje upravnega odbora območne gospodarske zbornice za Gorenjsko v Kranju povedal Tomaž Willenpart z Direkcije RS za infrastrukturo in dodal, da lahko v roku enega meseca pričakujemo zaporo mostu.

Dela, katerih cilj je vzpostaviti most v stanje, kakršno je bilo ob novogradnji, naj bi trajala eno leto, v primeru ugodnih vremenskih razmer pa bi bila morda lahko končana že letos. Od poteka del na mostu bo odvisen tudi začetek rekonstrukcije Delavskega mostu, ki je v času zapore mostu čez Savski most predviden kot eden izmed obvozov.

Delavskega mostu, za katerega je bil objavljen razpis za izvajalca del, v času rekonstrukcije sicer ne bo treba popolnoma zapreti, saj je dovolj širok in bo promet vsaj v večini časa lahko potekal izmenično po eni strani cesti. “Preučili bomo možnost hkratnih del na obeh mostovih, jasno pa je, da v glavni sezoni oba mostova ne moreta biti zaprta,” je izpostavil Willenpart, ki računa, da bi dela na mostu lahko morda stekla jeseni.

Jeseni naj bi bilo rekonstruirano in razširjeno tudi obstoječe krožišče na Primskovem, kjer se sedaj pojavljajo največji prometni zastoji. V teku je pridobivanje zemljišč, še pred poletjem pa naj bi bil objavljen razpis za izvajalca del. Krožišče bo nato že prilagojeno prihodnji štiripasovnici med Šenčurjem in Kranjem, za katero je v izdelavi projektna dokumentacija, gradnjo pa bi lahko začeli leta 2020.

Samo razširjeno krožišče še ne bo moglo odpraviti zastojev, se bo pa stanje glede pretočnosti vsekakor izboljšalo, meni Willenpart. Kranjčane pa poleg prometnih zamaškov v zadnjem obdobju moti tudi povečan hrup, ki ga povzročajo letala z bližnjega Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.

Kot je pojasnil župan, je glede tega problema že govoril s predstavniki direktorata za letalstvo, kjer so mu povedali, da se je hrup povečal zaradi odobritve želji Adrie Airways, da se zaradi prihranka stroškov goriva spremeni vzletno pot. Ko je pot enkrat vzpostavljena, pa jo lahko uporabljajo tudi drugi prevozniki.

“Mi redno apeliramo na Adrio Airways in državo naj spremeni vzletno pot, v takšno, kot je bila prej,” je izpostavil župan. Na hrup z letališča pa sicer že dolgo opozarjajo tudi v sosednji, šenčurski občini.