Letos do novembra priznali 148 statusov mednarodne zaščite, največ državljanom Sirije
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve (MNZ) so v obdobju od januarja do novembra rešili 942 prošenj za mednarodno zaščito, priznali pa so 148 statusov mednarodne zaščite, od tega 76 državljanom Sirije, 13 državljanom Afganistana, 20 državljanom Eritreje, 11 državljanom Irana, 23 državljanom Iraka in petim državljanom Kazahstana.
Subsidiarno obliko zaščite so priznali 31 osebam. V prvih enajstih mesecih leta pa so status mednarodne zaščite priznali 15 mladoletnikom brez spremstva, in sicer štiri statuse begunca in 11 statusov subsidiarne zaščite.
V državi je bilo 16. decembra 314 prosilcev za mednarodno zaščito, med njimi 20 mladoletnikov brez spremstva. V integracijski hiši v Ljubljani je bilo na ta dan nastanjenih 11 oseb z mednarodno zaščito, v Mariboru pa 39 oseb.
V Sloveniji je povprečen čas trajanja postopkov mednarodne zaščite od vložitve prošnje do odločitve MNZ v letu 2016 110 dni, pri čemer se je število prošenj za mednarodno zaščito glede na lansko leto povečalo za 500 odstotkov.
Ilegalne migracije posledica zaustavitve reguliranega migracijskega toka
V prvih 11 mesecih 2016 je policija obravnavala 976 tujcev zaradi ilegalnega prehoda zunanje schengenske meje, lani v celem letu 472. “Dejstvo je, da reguliranega migracijskega toka ni in ne bo več, tudi če pride do povečanja migracij, zato govorimo le še o klasičnih ilegalnih migracijah. Te so porasle za 100 odstotkov,” je v pogovoru za STA povedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
Ob tem pa je poudarila, da so ilegalni prehodi iz Slovenije v druge države praktično zanemarljivi, kar je po njenih besedah potrditev uspešnosti slovenske policije pri varovanju zunanje schengenske meje. Ministrica je ob tem spomnila, da je Slovenija ves čas izvajala schengen, tudi ko je šlo za reguliran migracijski tok konec lanskega in v začetku letošnjega leta. “5. člen schengenskega zakonika namreč določa pogoje za humanitarni vstop, za kar je pri tem tudi šlo. Uporabile so ga tudi druge države. Avstrija je na meji vzpostavila vstopne točke, na katerih so njeni varnostni organi migrante sprejemali,” je opomnila.
A Avstrija po besedah ministrice “ne bo več sprejemala takšnega števila ljudi, kot je to počela v preteklosti, kar izhaja tudi iz vseh bilateralnih sestankov”. Od tod tudi ministričino pričakovanje, da reguliranega migracijskega toka ne bo več. “Tako se je treba zavedati, da je Slovenija prva država pred zaprtimi vrati in temu primerno predlagamo ukrepe,” je še dodala Györkös Žnidarjeva.
Po številu ilegalnih prehodov meje sicer izstopa leto 2012, ko jih je bilo kar 1387. Letos je bilo med njimi največ državljanov Afganistana in Albanije, lani pa Albanije in Sirije.
Slovenija v povprečju med 80 in 85 odstotki vseh tujcev, ki ilegalno vstopijo v državo, vrne takoj po ilegalnem prehodu državne meje sosednjim varnostnim organom. Manjše število tujcev, v povprečju od 30 do 50, pa prisilno odstrani iz države. Ostali tujci se prostovoljno vrnejo v državo izvora ali v državo, v katero tujec lahko vstopi, so pojasnili na MNZ.
Ker policija ne izvaja sistematične mejne kontrole na notranjih schengenskih mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, ni mogoče učinkovito evidentirati tujcev, ki prostovoljno zapustijo našo državo. Zaradi tega ni celovite statistične baze podatkov o vseh tujcih, ki so po ilegalnem vstopu državo tudi zapustili. Tujce, ki države ne zapustijo v časovnem obdobju, določenem s prostovoljnim vračanjem, po pojasnilu MNZ iz države odstranijo prisilno.
Po podatkih MNZ je Slovenija lani v prvih enajstih mesecih tujim varnostnim organom vrnila 590 oseb, v enakem obdobju letos pa 688. Tuji varnostni organi pa so v enakem obdobju lani slovenskim policistom vrnili 236 oseb, letos pa 431.
Stroški migrantske krize blizu 50 milijonov evrov, 9,4 milijona dobili iz evropskih skladov
Do zdaj je bilo postavljenih 187 kilometrov začasnih tehničnih ovir, in sicer od mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje do doline reke Dragonje v občinah Piran in Koper. Žično ograjo z rezili so odstranili na prehodnih mestih, mejnih prehodih, v strnjenih naseljih, turističnih destinacijah ter na območjih, kjer bi lahko narasel vodostaj reke ogrozil postavljene ovire. Na teh mestih jo nadomeščajo s panelno ograjo.
To postavljajo na območju policijskih uprav Murska Sobota, Maribor, Celje, Novo mesto, Ljubljana in Koper, za zdaj je postavljena v skupni dolžini 30 kilometrov. S postavitvijo začasnih tehničnih ovir nadaljujejo na nekaterih ključnih območjih, na katerih bi lahko glede na lanskoletne izkušnje prišlo do poskusov množičnega prihajanja na ozemlje Slovenije.
Stroški migrantske krize so lani znašali 22.449.691,58 evra, v prvih enajstih mesecih letos pa so na MNZ evidentirali 26.818.748,99 evra skupnih stroškov. Ti stroški po pojasnilu MNZ vključujejo stroške dela zaposlenih v državnih in občinskih organih, javnih zavodih, izvedbe ukrepa sprejema in začasne namestitve migrantov, opreme, prostovoljcev, občin ter stroške, nastale kot posledica migrantskega toka.
Ob nastopu migrantske krize v 2015 je MNZ takoj začelo z aktivnostmi za pridobitev dodatnih sredstev za kritje nastalih stroškov oziroma za pridobitev nujne finančne pomoči iz evropskih skladov. Evropska komisija je odobrila dve vlogi za nujno finančno pomoč. V okviru Sklada za notranjo varnost je bilo realiziranih 4.758.636,93 evra sredstev in v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje 4.646.089,60 evra.
V okviru premestitvene sheme je bilo do zdaj v Slovenijo premeščenih 124 oseb, in sicer 23 državljanov Eritreje iz Italije ter 84 državljanov Sirije in 17 državljanov Iraka iz Grčije.
