Do Luninega mrka, ki lahko nastopi samo v času polne lune, pride, ko se Luna znajde v Zemljini senci. To bo tokrat trajalo nekaj manj kot dve uri. Sončevi žarki tako Lune ne bodo v celoti neposredno dosegli, del svetlobe pa jo bo zaradi loma žarkov vseeno osvetlil in predvidoma obarval v opečnate barve.

Kako bo mrk videti pri nas, je po besedah Žiberne težko predvideti, saj bo Luna vzšla šele po 20. uri, ko bo torej že zakrita, in bo tako v času maksimalnega mrka zelo nizko na obzorju. Opazovali bomo torej lahko samo drugo polovico mrka, in še to v času, ko bo še precej svetlo. V kakšnih barvah bo svetila Luna, je sicer odvisno tudi od prašnih delcev v ozračju, je za STA pojasnil Žiberna.

Ponedeljkov Lunin mrk bodo videli tudi v Afriki, Avstraliji in Aziji, v slednji bo po besedah Žiberne tudi najlepše viden.

Ponedeljkov mrk bo drugi in zadnji letošnji Lunin mrk. Prvi je bil februarja in je bil viden iz Amerike, Evrope, Afrike in večjega dela Azije. Za razliko od Sončevih mrkov so Lunini mrki varni za gledanje brez zaščite oči.

Kot je še pojasnil Žiberna, Lunini in Sončevi mrki pridejo v parih. Dva tedna po Luninem bo tako sledil še Sončev mrk z vrhuncem nekaj pred 20.30 po našem času. Popoln Sončev mrk bo viden v 110-kilometrskem koridorju, ki prečka 14 držav ZDA – od Oregona na severozahodu do Južne in Severne Karoline na vzhodni obali.

Delno pa bodo zakrito Sonce videli v Kanadi in Srednji Ameriki s Karibskim otočjem ter v severozahodni Evropi, kjer bodo mrk od začetka do konca njegovega trajanja videli le na Islandiji, Irskem in Škotskem. Zaradi Sončevega zahoda bodo mrk le določen čas videli še v nekaterih evropskih državah, denimo na Norveškem, Franciji in Španiji. Pri nas mrk ne bo viden, saj smo preveč vzhodno, je pojasnil Žiberna. Po njegovih navedbah bo sicer pri nas naslednji popoln mrk 3. septembra 2081.