Na današnjem dogodku, ki je potekal v organizaciji zavoda za gozdove, so najprej zamenjali 14 odmrlih sadik v Drevoredu hvaležnosti, kjer so mlada drevesca z mrežami tudi zavarovali pred divjadjo.
Uspešno leto za slovenski gozd
“Obnova gozda na Cerju bo težka. Izvedeno je bilo že veliko delo tako s pomočjo javnosti kot tudi šol in kolegov gozdarjev, ki so nam prišli na pomoč. Skupno smo posadili 10.000 sadik bora in 5000 sadik hrastov, sadili smo tudi želod. Upali smo, da bomo skupaj z javnostjo lahko naredili še več, vendar nas je pri tem ovirala epidemija,” je ob današnjem dogodku v izjavi povedal Boštjan Košiček iz zavoda za gozdove.
Sicer pa je bilo po besedah vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janeza Logarja leto 2020 z vidika obnove gozdov izjemno uspešno. “Posadili smo največjo količino gozdnega drevja v zadnjih dvajsetih letih. Na 730 hektarjih smo v Sloveniji posadili 1.930.000 sadik. Te sadike so predstavljale 30 različnih gozdnih drevesnih vrst. Ob tem smo uporabili veliko zaščitnih materialov, zato je bil celoten obseg del kar velik logistični zalogaj.”
Sanacija pogorelega gozda
Slovenija je v gospodarjenju z gozdovi velik zgled številnim evropskim državam in tudi širše, je dejal generalni direktor direktorata za gozdarstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Robert Režonja. “Kljub temu nas vse številčnejša neurja, ki so posledica podnebnih sprememb, opominjajo na to, da je z gozdom potrebno nenehno delati. Pomembno je torej, da vlagamo v obnovo, v sanacijo, v nego in varstvo gozdov.”
Sanacija pogorelega gozdnatega območja na Cerju se bo letos nadaljevala, po načrtu naj bi letos posadili novih 15.000 sadik različnih avtohtonih drevesnih vrst.
Obnova gozda po požaru pa je lahko tudi izobraževalna. Poleg različnih delavnic o pomenu gozda bodo na Cerju v letošnjem letu skupaj s fakulteto za arhitekturo v Ljubljani pripravili tudi projekt izgradnje suhih zidov, ki bodo območje ščitili pred novimi požari. S predstavitvijo prakse gradnje suhih kamnitih zidov zainteresirani javnosti bodo hkrati obujali tradicijo in ohranjali krajinsko arhitekturo Krasa. Območje Cerja bo služilo kot poligon za praktično učenje študentov. Slednji bodo tu spoznavali elemente te posebne gradnje, ki je od leta 2019 na Unescovem seznamu nesnovne dediščine človeštva.
