Kot je razvidno iz danes objavljenega poročila Banke Slovenije Neposredne naložbe, ki vsebuje najnovejše podatke o tujih neposrednih investicijah v Sloveniji in slovenskih neposrednih naložbah v tujini, je bila lanska rast nižja od povprečne letne stopnje povečanja v obdobju od 1994 do 2017. Ta je bila pri 11,2 odstotka. Predlani je na primer rast dosegla 11,5 odstotka.

Med transakcijami je bil lani največji pritok transakcij lastniškega kapitala, ki je dosegel 502,3 milijona evrov. S tem je bil za skoraj polovico manjši kot v 2016, ko je dosegel 938,1 milijona evrov.

Največ so k povečanju prispevale tuje naložbe v predelovalni dejavnosti, na katero sicer odpade več kot četrtina vseh podjetij v tuji lasti, finančni in zavarovalniški dejavnosti ter dejavnosti poslovanja z nepremičninami. Skupno so dosegle 314,4 milijona evrov. Transakcije v teh panogah so večinoma pomenile prevzeme s strani tujih vlagateljev, pojasnjuje Banka Slovenije.

Ob tem so tuji lastniki reinvestirali za 340,2 milijona evrov dobičkov, kar je bilo za 206,4 milijona evrov manj kot predlani. Za več kot polovico reinvestiranih dobičkov so zalegla podjetja v avstrijski lasti, na drugi strani pa zaradi odliva iz države izstopajo podjetja v hrvaški lasti (-136,5 milijona evrov), kar je večinoma posledica izgub v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, torej Mercatorja in njegovega lastnika Agrokorja.

Konec 2017 je stanje lastniškega kapitala v okviru tujih neposrednih naložb doseglo 12,3 milijarde evrov, kar je 90,1 odstotka celotne vrednosti neposrednih naložb, preostalih 9,9 odstotka pa so predstavljale neto obveznosti do tujih investitorjev.

Večino (95,8 odstotka) vrednosti lastniškega kapitala tujcev je bilo v družbah, ki ne kotirajo na borzi, ostalo pa v nepremičninah in družbah, ki kotirajo na borzi. Delež družb, ki kotirajo, se je v 2017 zmanjšal s 4,7 odstotka na 1,8 odstotka, kar je posledica preoblikovanja posamičnih delniških družb v družbe z omejeno odgovornostjo in posledičnega umika iz borze.

Med državami, od koder so prihajale naložbe, so prevladovale članice EU, ki so imele konec 2017 skupno 84,3 odstotka vrednosti vseh tujih neposrednih investicij v Sloveniji. Med njimi je bila
najpomembnejša investitorica Avstrija, ki ji je pripadlo 25,6 odstotka vseh tujih neposrednih naložb v Sloveniji oz. nekaj več kot 3,5 milijarde evrov. Stanje avstrijskih naložb se je glede na leto prej zvišalo za 306,9 milijona evrov.

Avstriji je sledil Luksemburg (11,4 odstotka), saj veliko tujih vlagateljev slovenska podjetja prevzema prek družb, ustanovljenih v omenjenem zahodnoevropskem vojvodstvu, ki velja za pomembno finančno središče. V 2017 se je vrednost luksemburških naložb povečala za 117,9 milijona evrov in konec leta dosegla skupno vrednost nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov.

Tretja država glede na vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji je bila Švica (10,4 odstotka). V letu 2017 se je vrednost naložb švicarskih investitorjev povečala za 44,6 milijona evrov in konec leta dosegla nekaj več kot 1,4 milijarde evrov.

Za prvo trojico so se po izvoru investicij zvrstile Nemčija, Italija in Nizozemska (vse po okoli 1,1 milijarde evrov), vrednost naložb iz Hrvaške pa se je ustavila pri 923 milijonih evrov.

Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so lani predstavljale malenkost manj kot 32 odstotkov BDP. Kljub rasti naložb v prejšnjih letih (leta 2008 so dosegle 23 odstotkov BDP) je bilo to po navedbah Banke Slovenije še vedno za 25 odstotkov manj od povprečja v EU. Na Češkem in Madžarskem je bila npr. pri 72 oz. 67 odstotkih BDP, v Nemčiji, ki velja za državo, kjer podjetja veliko investirajo v tujini, pa recimo le okoli 25 odstotkov BDP.

Podjetja s tujimi lastniki so konec 2017 predstavljala 1,5 odstotka vseh slovenskih podjetij, ob neupoštevanju finančnih posrednikov. Donosnost kapitala v njih je bila 8,1 odstotka, pri vseh
podjetjih pa osem odstotkov. Podjetja s tujimi lastniki so izplačevala tudi 10,1 odstotka višjo plačo na zaposlenega v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Sloveniji. Prav tako so podjetja s tujimi lastniki dosegala malenkost višji neto čisti dobiček in občutneje višjo dodano vrednost na zaposlenega (48.000 evrov v primerjavi s 40.000 evri), so še pojasnili v Banki Slovenije.

Stanje slovenskih neposrednih naložb v tujini je bilo na drugi strani konec 2017 pri 5,9 milijarde evrov, kar predstavlja 2,9-odstotno povečanje glede na konec 2016. Med prvimi petimi največjimi državami gostiteljicami slovenskih naložb so bile štiri države z ozemlja nekdanje Jugoslavije (60,8 odstotka skupne vrednosti naložb) ter Rusija. Največ naložb v tujini so imela podjetja iz predelovalne dejavnosti, in sicer približno tretjino vseh naložb v tujini.