“Spremenimo navade, zmanjšajmo nastajanje odpadkov,” so ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov poudarili na statističnem uradu.

Trend povečevanja količine komunalnih odpadkov se povečuje tudi na ravni EU. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je količina komunalnih odpadkov, ki nastanejo v EU, v zadnjih nekaj letih vsako leto večja. Če jih je leta 2014 nastalo 478 kilogramov, jih je leta 2017 še več – 486 kilogramov na prebivalca.

Čeprav se ti odpadki povečujejo tudi v Sloveniji, pa na statističnem uradu pri ravnanju z odpadki opažajo napredek. Količina nastalih komunalnih odpadkov v zadnjih petih letih se je sicer povečala, a se je zmanjšal delež v Sloveniji nastalih komunalnih odpadkov, in sicer z 19 odstotkov v letu 2014 na 12 odstotkov v letu 2018.

Postopno se povečuje tudi delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov. V letu 2014 se je ločeno zbralo 65 odstotkov v tem letu v Sloveniji nastalih komunalnih odpadkov, v letu 2018 pa 71 odstotkov.

Od leta 2014 postopno narašča delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca: v letu 2014 smo jih ločeno zbrali 280 kilogramov, v letu 2018 pa 351 kilogramov na prebivalca.

V tem času je upadla količina na komunalna odlagališča odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca. V letu 2014 se je tja odložilo 101 kilogram, v letu 2018 pa 28 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca.

Povečala se je stopnja recikliranja komunalnih odpadkov. V letu 2014 je bila 36-odstotna, v letu 2017 pa 58-odstotna.

Z navedeno stopnjo recikliranih komunalnih odpadkov se je Slovenija v letu 2017 med preostalimi članicami EU uvrstila v sam vrh, na drugo mesto. Pred njo je bila le Nemčija s skoraj 68-odstotno stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov.

Medtem pa se v Sloveniji povečuje količina odpadne hrane na prebivalca. Če je leta 2014 posameznik odvrgel 61 kilogramov hrane, jo je lani v povprečju 68 kilogramov.

Količina komunalnih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih, je v zadnjih letih vsako leto večja. Lani je bila za 18 odstotkov večja kot v letu 2014.

“To nas ne preseneča, saj je naša družba v veliki meri še vedno naravnana k potrošniški miselnosti: kupi – uporabi – zavrzi,” so poudarili na statističnem uradu in dodali: “V 2015 so gospodinjstva porabila za življenjske potrebščine povprečno 17.334 evrov, v letu 2018 pa 19.560 evrov.”

Količina komunalnih odpadkov se postopno povečuje tudi v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. V letu 2018 jih je nastalo 11 odstotkov več kot v letu 2014. V letu 2014 je bil med vsemi komunalnimi odpadki, nastalimi v omenjenih dejavnostih, največji delež mešanih komunalnih odpadkov (19 odstotkov), v letu 2018 pa delež odpadnega papirja ter kartona in lepenke (19 odstotkov).