V Slovenijo se je lani priselilo 18.808 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 17.555. V primerjavi z letom 2016 je bilo tako število priselitev kot odselitev višje za 13 odstotkov.

Statistiko rešujejo tujci

Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil lani že 18. leto zapored negativen: lani se jih je iz države odselilo 6583 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že 19. leto zapored pozitiven: v Slovenijo se jih je priselilo 7836 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Med priseljenimi slovenskimi državljani je imelo 23 odstotkov prejšnje prebivališče v Nemčiji, 17 odstotkov pa v Avstriji. Sledile so Hrvaška, Italija in Švica.

Največ tujcev pa se je lani priselilo iz Bosne in Hercegovine, in sicer 40 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov. Za največ preostalih so bile države prejšnjega prebivališča še Srbija, Kosovo, Makedonija in Hrvaška.

Četrtina odseljenih državljanov Slovenije je lani odšla v Avstrijo, 19 odstotkov v Nemčijo, po deležu odseljenih pa sledita Švica in Združeno kraljestvo.

Za največ odseljenih tujih državljanov oz. 22 odstotkov je država njihovega prihodnjega prebivališča postala Bosna in Hercegovina, s 15 odstotki je sledila Nemčija, njej pa z 11 odstotki Srbija in z devetimi Hrvaška.

Urejanje evidenc

Sorazmerno visoko število odseljenih je po navedbah statističnega urada že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odselitve so lani predstavljale približno pet odstotkov vseh odselitev.

Lani je bilo registriranih tudi 112.356 notranjih selitev, torej sprememb naselja bivališča znotraj države. To je 1,7 odstotka več kot leto prej. Znotraj države se je selilo 101.025 ljudi, 10.821 med njimi pa se je selilo več kot enkrat.

Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je 80 odstotkov preselilo v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 99.200 državljanov Slovenije in približno 13.200 tujih državljanov. Nekaj več kot polovica tistih, ki so se selili znotraj države, je bilo starih 20 do 39 let.

Naselje svojega bivališča je lani najmanj enkrat zamenjalo 4,9 odstotka prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak 22.

Zabeleženih sprememb prebivališča znotraj naselij je bilo lani 46.926. Te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 14.661 ljudi, znotraj naselja Maribor pa 5152.