Prvič, odkar z raziskavo #Novanormalnost spremljajo doživljanje razmer in posledic širjenja virusa, je več kot polovica vprašanih njihovo osebno doživljanje opisala kot negativno. Delež tistih, ki sedanje stanje doživljajo kot neprijetno in utrujajoče, se je v tem obdobju praktično podvojil, in sicer iz 24 na 47 odstotkov.
Kot ugotavljajo pri Valiconu, je to najvišji doslej izmerjen delež, pred tem je bil najvišji delež 43 odstotkov, izmerjen konec marca. Po drugi strani se je v tem času skladno s tem skoraj prepolovil delež tistih, ki razmere dojemajo kot (dokaj) normalne, saj je takšnih danes le še dobra petina, medtem ko jih je bilo pred mesecem dni še dve petini.
Da so razmere sprejemljive in da nekako gre, je tokrat menila približno četrtina vprašanih, kar je najnižja doslej izmerjena vrednost, saj je bilo še pred mesecem dni takih 30 odstotkov.
Raziskava je tako pokazala dodaten porast pesimizma glede nadaljnjega razvoja dogodkov. Pred dvema tednoma so zabeležili občutno rast tistih, ki menijo, da gredo stvari na slabše. Čeprav se zaskrbljenost v tem času ni spremenila in ostaja na dveh tretjinah vprašanih, pa je ocena, da gredo stvari v zvezi s širjenjem virusa na slabše, zrasla še za 15 odstotnih točk in zdaj znaša že kar 70 odstotkov. Višja od tega je bila le še v dnevih tik pred razglasitvijo epidemije, ko je znašala 86 odstotkov.
Medtem ko zaskrbljenost na sploh ostaja na isti ravni kot pred dvema tednoma, a na občutno višji kot pred mesecem dni, se je v zadnjih dveh tednih ta preusmerila predvsem v strah pred dolgotrajnostjo trenutnih razmer, ki jo izraža že skoraj dve tretjini vprašanih. Omenjena skrb je sicer ves čas vztrajala pri več kot polovici vprašanih, a je zdaj sploh prvič presegla 60 odstotkov.
Prvič po obdobju tik pred uradno razglasitvijo epidemije je največ vprašanih mnenja, da so ukrepi premalo strogi, kakor meni 39 odstotkov. To je opazna rast glede na čas pred dvema tednoma, pri tem pa se kaže tudi padec deleža tistih, ki menijo, da so ukrepi ravno pravšnji, ki zdaj znaša 36 odstotkov in je na isti ravni kot marca, torej tik pred razglasitvijo epidemije.
Da so ukrepi prestrogi, meni 26 odstotkov vprašanih, kar je malenkost več kot pred dvema tednoma, oziroma približno toliko, kot v prvi polovici meseca aprila.
Ocena ukrepov vlade za ublažitev gospodarskih posledic se ni bistveno spremenila, še vedno večina vprašanih (57 odstotkov) meni, da so deloma ustrezni, deloma neustrezni, dobra petina, da so bolj neustrezni, druga petina pa, da so bolj ustrezni.
Kot je ocenil partner v družbi Valicon Andraž Zorko, rezultati kažejo, da smo priča novi prelomnici v doživljanju aktualnih razmer in predvsem posledic, ki jih imajo te za vsakdanje življenje. Po 15. juniju je namreč mogoče govoriti o novi fazi, spodbujeni s ponovno rastjo okužb, saj se je dobesedno čez noč zaskrbljenost dvignila na raven aprila.
“Kot kaže, se očitno šele zdaj soočamo z dejstvom, da virus in vse, kar ta nosi s seboj, predvsem v družbenem smislu, ni bil le ena epizoda letošnje pomladi, temveč, da gre za nekaj, kar bo trajalo. Gre za dokaj trd pristanek na realna tla, po mesecu maju in prvi polovici junija, ko se je ponovno odprlo javno življenje,” je dodal Zorko.
V raziskavi med 10. in 13. julijem je sodelovalo 566 oseb.